Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Bolelang Lentšu La Modimo Ka Sebete

Bolelang Lentšu La Modimo Ka Sebete

Bolelang Lentšu La Modimo Ka Sebete

“Yaa O porofetêlê sethšaba.”—AMOSI 7:15.

1, 2. Amosi e be e le mang, gomme Beibele e utolla’ng ka yena?

MOHLANKA yo mongwe wa Jehofa o ile a ganetšwa ke moperisita ge a be a le bodireding. Moperisita o ile a goeletša ka gore: ‘Kgaotša go dira boboledi! Tloga lefelong le!’ Ke’ng se mohlanka yo a ilego a se dira? Na o ile a latela taelo ye, goba na o ile a tšwela pele a bolela lentšu la Modimo ka sebete? O ka hwetša karabo ka gobane mohlanka yoo o begile diphihlelo tša gagwe ka pukung yeo e bitšwago ka leina la gagwe. Ke puku ya Beibele ya Amosi. Lega go le bjalo, pele re e-kwa ka mo go oketšegilego ka go gahlana ga gagwe le moperisita yo, anke re hlahlobeng tsebišo e nngwe ya mabapi le setlogo sa Amosi.

2 Amosi e be e le mang? O phetše neng gomme o be a dula kae? Re hwetša dikarabo tša dipotšišo tšeo go Amosi 1:1, moo re balago gore: “Mantšu a Amosi e a bexo a na le badiši ba Thekoa . . . mehleng ya Usia kxoši ya Juda, le mehleng ya Jerobeama morwa wa Joase kxoši ya Isiraele.” Amosi o be a dula Juda. Motse wa gabo e be e le Thekoa, yeo e lego monabong wa dikhilomithara tše 16 ka borwa bja Jerusalema. O phetše mafelelong a lekgolo la senyane la nywaga B.C.E., ge Kgoši Usia a be a buša Juda gomme Jerobeama II e be e le kgoši ya mmušo wa meloko e lesome wa Isiraele. Amosi e be e le morui wa dinku. Ge e le gabotse, Amosi 7:14 e bolela gore e be e se feela “modiši wa dikxomo” eupša gape o be a “sêla [“e le mohlabi wa,” NW] maxó a naxa.” Ka gona, o be a diriša karolo e itšego ya ngwaga e le mošomi wa sehla sa puno. O be a hlaba, goba a phula mago. Modiro wo o be o direlwa go akgofiša go butšwa ga mago. E be e le modiro o lapišago.

‘Yaa o Porofete’

3. Go ithuta mabapi le Amosi go re thuša bjang ge e ba re ikwa re sa swanelegele go bolela?

3 Amosi o ile a bolela ka go lebanya gore: “Xa ke moporofeta; le xôna xa ke ngwana wa moporofeta.” (Amosi 7:14) O be a se a belegwa e le ngwana wa moporofeta goba go tlwaeletšwa gore e be moporofeta. Lega go le bjalo, gare ga batho ka moka ba kua Juda, Jehofa o ile a kgetha Amosi gore a dire modiro wa Gagwe. Ka nako yeo, Modimo ga se a ka a kgetha kgoši e matla, moperisita yo a rutegilego goba mokgomana yo a humilego. Se se re nea thuto e kgothatšago. Re ka ba re diila goba re sa rutega gakaalo ka thuto ya sekolo. Eupša, na seo se swanetše go re dira gore re ikwe re sa swanelegele go bolela lentšu la Modimo? Le gatee! Jehofa a ka re hlamela go tsebatša molaetša wa gagwe—gaešita le ditikologong tše thata. Ka ge Jehofa a ile a hlama Amosi ka yona tsela yeo, e tla ba mo go rutago go bohle bao ba kganyogago go bolela lentšu la Modimo ka sebete gore ba hlahlobe ka mo go oketšegilego mohlala wo o beilwego ke moporofeta yoo yo a lego sebete.

4. Ke ka baka la’ng e be e le tlhohlo go Amosi go yo porofeta kua Isiraele?

4 Jehofa o laetše Amosi gore: “Yaa O porofetêlê sethšaba sa Isiraele.” (Amosi 7:15) Kabelo yeo e be e le tlhohlo. Ka nako yeo, mmušo wa meloko e lesome wa Isiraele o be o thabela khutšo, tšhireletšego le katlego dilong tše di bonagalago. Ba bantši ba be ba e-na le ‘nywako ya marega’ gotee le ‘nywako ya selemo,’ yeo e bego e se ya dirwa ka ditena tše di tlwaelegilego tša mmu, eupša e dirilwe ka “mafsika a a betlilwexo” ao a bitšago tšhelete e ntši kudu. Ba bangwe ba be ba e-na le phahlo e botse ya lenaka la tlou e bile ba e-nwa beine yeo e dirilwego ka “merara e monate.” (Amosi 3:15; 5:11) Ka baka leo, batho ba bantši ba be ba hlabile kgobe ka mootlwa. Ge e le gabotse, tikologo yeo Amosi a bego a abetšwe go yona e ka ba e be e swana le yeo ba bangwe ba rena re dirago bodiredi bja rena go yona lehono.

5. Ke go hloka toka gofe moo go bego go dirwa ke ba-Isiraele ba bangwe?

5 E be e se phošo gore ba-Isiraele ba be le dilo tše di bonagalago. Lega go le bjalo, ba-Isiraele ba bangwe ba be ba kgobela mahumo ka mekgwa ya boradia. Bahumi ba be ba ‘pateletša babotlana’ gaešita le go ‘robaka badiitšana.’ (Amosi 4:1) Babapatši ba matla, baahlodi le baperisita ba be ba loga maano-mabe a go hlalefetša badiidi. Bjale, anke re boeleng morago gomme re ele hloko seo banna ba ba bego ba se dira.

Go Robja ga Molao wa Modimo

6. Babapatši ba ba-Isiraele ba be ba hlalefetša ba bangwe bjang?

6 Re thoma ka go ya mmarakeng. Moo, babapatši ba sa botegego ba ‘kotobetša kelo’ gomme ba ‘godiša theko,’ gaešita le go rekiša “diphêfê [“ditlhoka,” NW] tša mabêlê” bjalo ka mabele. (Amosi 8:5, 6) Babapatši ba be ba hlalefetša bareki ba bona mabapi le seelo sa dilo tšeo ba bego ba di rekiša, theko e be e le ya godimo kudu mola boemo bja dilo tše di rekišwago e be e le bjo bo nyatšegago. Ka morago ga ge babapatši ba hlohlorile badiidi ditšhelete, badiidi bao ba be ba swanelwa ke go ithekiša gore e be makgoba. Ka morago, babapatši ba be ba ba reka “ka diêta.” (Amosi 8:6) Nagana feela! Babapatši bao ba megabaru ba be ba lebelela ba-Isiraele-gotee le bona e le bao ba ka rekwago ka tšhelete e lekanago le ya dieta tše tša lešidi! A go nyatšwa mo gogolo gakaakang ga badiidi gotee le go robja mo go šiišago gakaakang ga Molao wa Modimo! Lega go le bjalo, babapatši bona ba ba be ba boloka “sabatha.” (Amosi 8:5) Ee, e be e fo ba badumedi ka leina.

7. Ke’ng seo se ilego sa dira gore babapatši ba Isiraele ba kgone go roba Molao wa Modimo?

7 Babapatši ba ile ba kgona bjang go efoga kotlo ya go roba Molao wa Modimo wo o laelago gore: “Wa xeno O mo ratê ka mokxwa wo O ithataxo ka wòna”? (Lefitiko 19:18) Babapatši ba ile ba kgona go efoga kotlo ka gobane bao ba bego ba swanetše go kgonthišetša gore Molao o a latelwa—e lego baahlodi—ba be ba dirišana le bona bosenying. Kgorong ya motse, moo melato ya kgoro ya tsheko e bego e rerwa gona, baahlodi ‘ba be ba amogela letsogo-le-kobong, gomme modiidi ba mmeela ka thoko.’ Go e na le go šireletša badiidi, baahlodi ba be ba ba hlanogela ka baka la go amogela letsogo-le-kobong. (Amosi 5:10, 12) Ka gona, baahlodi le bona ba be ba hlokomologa Molao wa Modimo.

8. Baperisita ba kgopo ba be ba hlokomologa boitshwaro bja mohuta ofe?

8 Ka nako yeo, baperisita ba Isiraele ba be ba kgatha tema efe? E le gore re hwetše karabo, re swanetše go lebiša tlhokomelo ya rena lefelong le lengwe. Ela hloko gore ke dibe tša mohuta ofe tšeo baperisita ba bego ba di dumelela “mo nywakong ya medimo ya bôna”! Ka Amosi, Modimo o itše: “Monna a ya xo seotswa à na le tat’axwe, ba xoboša ’ina la-ka le lekxêthwa.” (Amosi 2:7, 8) Akanya ka seo! Tate wa mo-Isiraele le morwa wa gagwe ba be ba e-ba le dikopano tše di gobogilego tša botona le botshadi le mogweba-ka-mmele yo a swanago wa tempele. Le gona, baperisita bao ba kgopo ba be ba hlokomologa boitshwaro bjo bo bjalo bjo bo gobogilego!—Lefitiko 19:29; Doiteronomio 5:18; 23:17.

9, 10. Ke Melao efe ya Modimo yeo ba-Isiraele ba bego ba e-na le molato wa go e roba, gomme ke go swana gofe mo go lego gona mo mehleng ya rena?

9 Ge a bolela ka boitshwaro bjo bongwe bjo bobe, Jehofa o itše: “Mo ba hwetšaxo xò le aletare ba patlama bà apere ’kobô tša thswarêlêlô, ba nwa sedilá sa tefô bà le mo nywakong ya medimo ya bôná.” (Amosi 2:8) Ee, baperisita le batho ka kakaretšo le bona ba be ba hlokomologa molao wo o begilwego go Ekisodo 22:26, 27, wo o bolelago gore kobo yeo e adimilwego e be e swanetše go bušwa pele letšatši le sobela. Go e na le moo, ba be ba e diriša e le kobo yeo ba patlamago go yona ge ba e-ja e bile ba e-nwa borapeding bja medimo ya maaka. Le gona, ka ditefišo tšeo ba bego ba di amoga badiidi, ba be ba reka beine e le gore ba nwe menyanyeng ya bodumedi bja maaka. Ba be ba arogile kudu gakaakang tseleng ya borapedi bjo bo sekilego!

10 Ba-Isiraele ka go hloka dihlong ba ile ba roba ditaelo tše pedi tše dikgolo Molaong—go rata Jehofa le go rata magagabo bona. Ka gona, Modimo o ile a romela Amosi go yo ba sola ka baka la go se botege ga bona. Lehono, ditšhaba tša lefase, go akaretša le tša Bojakane, di bonagatša boemo bjo bo gobogilego bja Isiraeleng ya bogologolo. Ge batho ba bangwe ba atlega, ba bangwe ba bantši ba hlohlorwa dipotla le go gobatšwa maikwelong ka mekgwa e gobogilego ya baetapele ba sa botegego ba dikgwebo tše dikgolo, ba dipolitiki le ba bodumedi bja maaka. Eupša Jehofa o tshwenyega ka bao ba tlaišegago le bao ba tutueletšegago go mo tsoma. Ka gona, o abetše bahlanka ba gagwe ba mehleng yeno go dira modiro wo o swanago le wa Amosi—e lego go ruta lentšu la Gagwe ka sebete.

11. Re ka ithuta’ng mohlaleng wa Amosi?

11 Ka baka la go swana ga modiro wa rena le wa Amosi, re tla holwa kudu ke go ahla-ahla mohlala wa gagwe. Ge e le gabotse, Amosi o re bontšha (1) molaetša wo re swanetšego go o bolela, (2) kamoo re swanetšego go o bolela ka gona le (3) lebaka leo ka lona baganetši ba sa kgonego go thibela modiro wa rena wa boboledi. Anke re ahla-ahleng dintlha tše ka e tee ka e tee.

Kamoo re ka Ekišago Amosi

12, 13. Jehofa o ile a bontšha bjang gore ga a kgahlwe ke ba-Isiraele, gomme karabelo ya bona e be e le efe?

12 Re le Dihlatse tša Jehofa, re thea bodiredi bja rena bja Bokriste modirong wa go bolela ka Mmušo le wa go dira batho barutiwa. (Mateo 28:19, 20; Mareka 13:10) Lega go le bjalo, le rena re lebiša tlhokomelo ya batho ditemošong tša Modimo, go etša ge Amosi a ile a tsebatša gore Jehofa o be a tla tliša kahlolo e šoro go ba kgopo. Ka mohlala, Amosi 4:6-11 e bontšha gore Jehofa o ile a bolela leboelela ka mo go kwagalago gore ga a kgahlwe ke Isiraele. O ile a ‘romela tlala’ bathong, ‘a ba gana le pula,’ a ba otla ka “phori le ka mexwelema,” a ba a ba romela “dinkhu.” Na ditiragalo tše di ile tša tutueletša Isiraele gore e itshole? Modimo o itše: “Ga lešo la sokologela go nna.” Ka kgonthe, ba-Isiraele ba ile ba gana Jehofa leboelela.

13 Jehofa o ile a otla ba-Isiraele bao ba sa itsholego. Lega go le bjalo, mathomong ba ile ba amogela temošo ya boporofeta. Ka go dumelelana le se, Modimo o ile a tsebatša gore: “Morêna Mong ’a bohle a ka se kê a dira selô, baboni bahlanka ba xaxwe à sešo a ba botša thopa y’axwe.” (Amosi 3:7) Modimo o ile a tsebiša Noage ka go tla ga Meetse-fula gomme a mo laela gore a lemoše batho. Ka mo go swanago, Jehofa o ile a laela Amosi gore a lemoše batho la mafelelo. Ka manyami, Isiraele e ile ya hlokomologa molaetša woo wa Modimo gomme ya palelwa ke go gata mogato o swanetšego.

14. Ke go swana gofe mo go lego gona magareng ga mehla ya Amosi le ya rena?

14 Ga go pelaelo gore o tla dumelelana le go swana mo go makatšago ga mehla ya Amosi le ya rena. Jesu Kriste o ile a porofeta ka masetlapelo a mantši ao a bego a tla direga mehleng ya bofelo. O ile a ba a bolela e sa le pele ka modiro wa boboledi wa lefase ka bophara. (Mateo 24:3-14) Ka gona, go etša mehleng ya Amosi, batho ba bantši lehono ba hlokomologa dipontšho tša mehla gotee le molaetša wa Mmušo. Go batho ba bjalo, mafelelo a tla swana le ao ba-Isiraele ba sa itsholego ba ilego ba lebeletšana le ona. Jehofa o ile a ba lemoša ka gore: “Itokišê xore O lebanê le Nna Modimo wa xaxo.” (Amosi 4:12) Ba ile ba lebana le Modimo ka go lebeletšana le kahlolo ya gagwe e šoro ge ba-Asiria ba be ba ba fenya. Lehono, lefase le leo le sa boifego Modimo le tla ‘lebana le Modimo’ ka Haramagedone. (Kutollo 16:14, 16) Lega go le bjalo, ge feela go se fele pelo ga Jehofa go sa dutše go tšwela pele, re kgothaletša batho ba bantši ka mo go kgonegago gore: “Nyakang [Jehofa] Le phelê.”—Amosi 5:6.

Go Lebeletšana le Kganetšo go Etša Amosi

15-17. (a) Amatsia e be e le mang, gomme o ile a arabela bjang melaetšeng ya Amosi? (b) Amatsia o ile a latofatša Amosi ka melato efe?

15 Re ka ekiša Amosi e sego feela go seo re swanetšego go se bolela, eupša le kamoo re swanetšego go se bolela ka gona. Therešo yeo e gatelelwa go kgaolo 7, moo re botšwago ka moperisita yo go boletšwego ka yena mathomong a poledišano ya rena. E be e le “Amatsia moperisita wa Bethele.” (Amosi 7:10) Motse wa Bethele e be e le lefelo la Isiraele la bodumedi bja bohlanogi bjo bo bego bo akaretša borapedi bja namane. Ka gona, Amatsia e be e le moperisita wa bodumedi bja Setšhaba. O ile a arabela bjang melaetšeng yeo e bego e bolelwa ka sebete ya Amosi?

16 Amatsia o ile a botša Amosi gore: “Wene Mmoni! Tloxa, O khuduxêlê naxeng ya Juda O y’o diilêla xôna, O y’o porofeta Ò le xôna-kua! Mono Bethele O se kê wa hlwa Ò porofeta ka xobane ké felô xokxêthwa xa kxoši, ké ngwakô wa mmušô.” (Amosi 7:12, 13) Ge e le gabotse, Amatsia o itše: ‘E-ya gae! Re na le bodumedi bja rena.’ O ile a ba a leka go dira gore mmušo o thibele mediro ya Amosi ka go botša Kgoši Jerobeama II gore: “Amosi ó Xo tsošetša mpherefere mo xo ba moloko wa Isiraele.” (Amosi 7:10) Ee, Amatsia o ile a latofatša Amosi ka molato wa go lwantšha mmušo! O ile a botša kgoši gore: “Amosi ó fêla a re: Jerobeama ó tlo hwa ka lerumô; Ba-Isiraele mo naxeng ya xabô ba tlo tloxa bà thopilwe.”—Amosi 7:11.

17 Mantšung ao, Amatsia o ile a tsenya dipolelo tše tharo tša bofora. O itše: “Amosi ó fêla a re.” Eupša le ka mohla Amosi ga se a ka a bolela gore boporofeta bo tšwa go yena ka noši. Go e na le moo, ka mehla o be a bolela gore: “[Jehofa] ó boletše a re.” (Amosi 1:3) Le gona, Amosi o ile a latofatšwa ka gore o ile a re: “Jerobeama ó tlo hwa ka lerumô.” Lega go le bjalo, go etša ge go begilwe go Amosi 7:9, Amosi o ile a porofeta gore: “Ba moloko wa Jerobeama [Jehofa o tla] ba tlêla ka lerumô.” Modimo o boletše e sa le pele ka masetlapelo a bjalo ao a bego a tla tlela “ba moloko” wa Jerobeama, e lego ditlogolo tša gagwe. Go feta moo, Amatsia o ile a bolela gore Amosi o itše: “Ba-Isiraele mo naxeng ya xabô ba tlo tloxa bà thopilwe.” Eupša Amosi o be a porofetile gape gore mo-Isiraele le ge e le ofe yo a bego a ka boela go Modimo o be a tla hwetša ditšhegofatšo. Go molaleng gore Amatsia o ile a diriša ditherešo tše di sa felelago tše di kgopamišitšwego go leka go dira gore modiro wa Amosi wa boboledi o thibelwe semmušo.

18. Ke go swana gofe mo go lego gona magareng ga mekgwa yeo e dirišitšwego ke Amatsia le yeo e dirišwago ke baruti lehono?

18 Na o lemogile go swana mo go lego gona magareng ga mekgwa yeo Amatsia a e dirišitšego le yeo e dirišwago ke baganetši ba batho ba Jehofa lehono? Go etša ge Amatsia a ile a leka go tswalela Amosi molomo, ka mo go swanago, baperisita ba itšego, baetapele ba dikereke le bapatriareka ba mehleng ya rena ba leka go thibela modiro wa boboledi wa bahlanka ba Jehofa. Amatsia o ile a latofatša Amosi ka molato wa maaka wa gore o lwantšha mmušo. Lehono, baruti ba bangwe ka mo go swanago ba latofatša Dihlatse tša Jehofa ka molato wa maaka wa gore di bea tšhireletšego ya setšhaba kotsing. Le gona go fo etša ge Amatsia a ile a retologela go kgoši e le gore e mo thuše go lwantšha Amosi, baruti ba retologela go badirišani ba bona ba tša dipolitiki gore ba ba thuše go tlaiša Dihlatse tša Jehofa.

Baganetši ba ka se Kgone go Thibela Modiro wa Rena wa Boboledi

19, 20. Amosi o ile a arabela bjang kganetšong ya Amatsia?

19 Amosi o ile a arabela bjang kganetšong ya Amatsia? Sa pele, Amosi o ile a botšiša moperisita yo gore: ‘Na o re: Se porofetele Isiraele gape?’ Ka ntle le go dika-dika, moporofeta wa Modimo yo a nago le sebete ka morago o ile a bolela mantšu ao Amatsia a bego a tloga a sa nyake go a kwa. (Amosi 7:16, 17) Amosi o be a se a tšhoga. A mohlala o mobotse gakaakang go rena! Ge e le mabapi le go bolela lentšu la Modimo, re ka se lese go theetša Modimo wa rena, gaešita le dinageng tšeo go tšona bo-Amatsia ba mehleng yeno ba fehlago tlaišo e šoro. Go etša Amosi, re tšwela pele re tsebatša gore: ‘Se ke seo Jehofa a se boletšego.’ Le gona, baganetši le ka mohla ba ka se kgone go thibela modiro wa rena wa boboledi, ka gobane “seatla sa Morêna” se na le rena.—Ditiro 11:19-21.

20 Amatsia o swanetše go ba a be a tseba gore ditšhošetšo tša gagwe e tla ba tša lefeela. Amosi o be a šetše a hlalositše lebaka leo ka lona go sego motho le ge e le ofe lefaseng yo a ka mo thibelago go bolela—gomme yeo ke ntlha ya boraro yeo re tlago go e ahla-ahla. Go ya ka Amosi 3:3-8, Amosi o ile a diriša lelokelelo la dipotšišo le diswantšho e le go bontšha gore mafelelo a mangwe le a mangwe a na le sebaki sa ona. O ile a diriša ntlha ye ka go bolela gore: “Tau yà bôpa, xo ka se thšoxe mang? Morêna Mong’a bohle à bolêla, a moporofeta a ka lesa xo bolêla?” Ka mantšu a mangwe, Amosi o be a botša batheetši ba gagwe gore: ‘Go fo etša ge le wena o ka se lese go tšhoga ge o e-kwa go bopa ga tau, ka go rialo le nna nka se lese go bolela ka lentšu la Modimo, ka ge ke kwele taelo ya Jehofa ya gore ke dire bjalo.’ Go boifa Modimo goba go mo hlompha ka mo go tseneletšego, go ile gwa tutueletša Amosi go bolela ka sebete.

21. Re arabela bjang taelong ya Modimo ya gore re bolele ka ditaba tše dibotse?

21 Le rena re kwa taelo ya Jehofa ya gore re yo bolela. Re arabela bjang? Go etša Amosi le balatedi ba pele ba Jesu, ka thušo ya Jehofa re bolela lentšu la Gagwe ka sebete. (Ditiro 4:23-31) Ga go tlaišo yeo e fehlwago ke baganetši goba go se šetše mo go bontšhwago ke bao re dirago boboledi go bona tšeo di tlago go re dira gore re homole. Ka go bontšha phišego e swanago le ya Amosi, Dihlatse tša Jehofa lefaseng ka moka di tutueletšega go tšwela pele di bolela ditaba tše dibotse ka sebete. Re na le boikarabelo bja go lemoša batho ka kahlolo ya Jehofa e tlago. Kahlolo yeo e akaretša’ng? Potšišo yeo e tla arabja sehlogong se se latelago.

O tla Araba Bjang?

• Amosi o ile a phetha taelo ya gagwe yeo a e neilwego ke Modimo ka tlase ga maemo afe?

• Go etša Amosi, ke molaetša ofe wo re swanetšego go o bolela?

• Re swanetše go ba le boemo bofe bja kgopolo ge re dira modiro wa rena wa boboledi?

• Ke ka baka la’ng baganetši ba sa kgone go thibela modiro wa rena wa go nea bohlatse?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 10]

Modimo o ile a kgetha Amosi, mohlabi wa mago, gore a dire modiro wa Gagwe

[Seswantšho go letlakala 10]

Na o tsebatša molaetša wa Jehofa ka sebete go etša Amosi?