Kgomarela Pono E Leka-lekanego Mabapi Le Go Diriša Dino-tagi

“Byalwa bo na le lonya; sebelá se n’e mašata; bohle ba ba xokwaxo ke tšôna xa ba hlalefe.”—DIEMA 20:1.

1. Mopsalme o ile a hlalosa bjang tebogo ya gagwe ya go leboga tše dingwe tša dimpho tše dibotse tše tšwago go Jehofa?

MORUTIWA Jakobo o ngwadile gore: “’Neô tšohle tše botse, le ’mphô tšôhle di tletšexo, di tšwa xodimo xo Ra-dietša.” (Jakobo 1:17) A tutuetšwa ke tebogo ya go leboga dimpho tše dintši tše dibotse tše di tšwago go Modimo, mopsalme o ile a opela ka gore: “Dikxomo O di hloxišetša byang, le dimela tša xo fêpa motho, tša xo nthša dilewa mo mobung. Le wôna morara wa xo thabiša pelo ya motho, le makhura a xo taxiša sefahloxô s’axwe, le boxobê bya xo tiiša pelo ya motho.” (Psalme 104:14, 15) Beine le dino-tagi tše dingwe ke dimpho tše dibotse tše tšwago go Modimo, go etša dimela, bogobe  le makhura. Re swanetše go di diriša bjang?

2. Ke dipotšišo dife tšeo re tlago go di ahla-ahla mabapi le go dirišwa ga dino-tagi?

² Mpho e thabišago ke e botse ge feela e dirišwa ka tsela e swanetšego. Ka mohlala, dinose “ké tše bose,” eupša “xo ja dinose ka kudu xa xo botse.” (Diema 24:13; 25:27) Le ge go nwa “beinenyana” e ka ba e le mo go amogelegago, go diriša dino-tagi gampe ke bothata bjo bogolo. (1 Timotheo 5:23) Beibele e lemoša ka gore: “Byalwa bo na le lonya; sebelá se n’e mašata; bohle ba ba xokwaxo ke tšôna xa ba hlalefe.” (Diema 20:1) Lega go le bjalo, go gokwa goba go nwa dino-tagi ka mo go feteletšego go bolela’ng? * Tekanyo e ba e ntši ka mo go feteletšego ge e le e kaaka’ng? Pono e leka-lekanego tabeng ye ke efe?

‘Go Feteletša’ Dino-tagi—Bjang?

3, 4. (a) Ke’ng se se bontšhago gore go nwa go fihla bokgoleng bja go tagwa go solwa ka Beibeleng? (b) Ditšhupo tše dingwe tša botagwa ke dife?

³ Isiraeleng ya bogologolo, morwa yo e bego e le sejato se se sa itsholego e bile e le setagwa o be a swanetše go kgatlwa ka mafsika go fihlela a e-hwa. (Doiteronomio 21:18-21) Moapostola Paulo o eleditše Bakriste gore: “Le se kê la hlakana le motho yo Le rexo ké ngwana weno, moka a ba seotswa, a ba wa mexabaru, a ba wa medimo e šele, a ba wa maroxa, a ba letaxwa, a ba mohlakodi. Motho wa mohuta woo, le xo ja Le se kê la ja le yêna.” Go molaleng gore go nwa go fihla bokgoleng bja go tagwa go solwa ka Mangwalong.—1 Ba-Korinthe 5:11; 6:9, 10.

⁴ Ge e hlalosa ditšhupo tša botagwa, Beibele e re: “Se bônê sebelá bokwala, le lehulô xo tlokoma senwêlong, le xo kwala xa monatê moxôlong. Ka moraxo se Xo loma bo-ka nôxa, se Xo thswêla ’hloko bya petla. Mahlô a xaxo a bôna dilô tše di sexo xôna; pelo ya xaxo e búa dilô tše di raranexo.” (Diema 23:31-33) Go nwa ka mo go feteletšego go loma go etša noga e nago le mpholo, gomme go baka bolwetši, kgakanego, gaešita le go idibala. Setagwa se ka bona “dilô tše di sexo xôna” e lego seo se ka dirago gore se bone dilo tša boikgopolelo goba se ikele le ditoro. Se ka ba sa bolela ka bolokologi dikgopolo le dikganyogo tše di gobogilego, tšeo ka tlwaelo di bolelwago ka sephiring.

5. Ke ka tsela efe go nwa dino-tagi ka mo go feteletšego go lego kotsi?

⁵ Go thwe’ng ge e ba motho a e-nwa dino-tagi eupša a le šedi gore a se ke a fihla bokgoleng bjoo ba bangwe ba tlago go lemoga gore o tagilwe? Batho ba bangwe ba ka no se bonagale gakaalo gore ba tagilwe gaešita le ka morago ga go nwa ka makga a mmalwa. Lega go le bjalo, go nagana gore mokgwa o bjalo ga o kotsi ge e le gabotse ke go iphora. (Jeremia 17:9) Motho ganyenyane-ganyenyane a ka fetoga molemaledi wa dino-tagi gomme a ba wa “xo bušwa ke sebelá.” (Tito 2:3) Mongwadi Caroline Knapp o boletše mabapi le mokgwa wo o dirago gore motho a fetoge molemaledi wa dino-tagi gore: “O direga ka go nanya, ka go iketla, o a goketša e bile o a radia.” Go diriša dino-tagi ka mo go feteletšego e tloga e le moreo o bolayago gakaakang!

6. Ke ka baka la’ng motho a swanetše go phema go nwa dino-tagi le go ja ka mo go feteletšego?

⁶ Nagana gape ka temošo ya Jesu e rego: “Fêla, Le itôtê xore dipelo tša lena di se kê tša imêlwa ke bohori le xo boiwa, le dipelaêlô tša bophelô byono, ’me letšatši leo la tlo Le wêla sehloxo. Xobane le tlo etša sefu xe le wêla ba ba dutšexo lefaseng  mo xo fêla.” (Luka 21:34, 35) Ga se gore go nwa go swanetše go fihla bokgoleng bja gore motho a tagwe pele ga ge go ka mo dira gore a otsele e bile a tšwafe—mmeleng le moyeng. Go thwe’ng ge e ba letšatši la Jehofa le mo hwetša a le boemong bjo bjalo?

Seo go Diriša Dino-tagi Gampe go ka Lebišago go Sona

7. Ke ka baka la’ng go diriša dino-tagi gampe go sa dumelelane le taelo e begilwego go 2 Ba-Korinthe 7:1?

⁷ Go diriša dino-tagi ka mo go feteletšego go lebiša motho dikotsing tše dintši—bobedi mmeleng le moyeng. Malwetšing ao a bakwago ke go diriša dino-tagi gampe go na le bolwetši bja go thatafala ga sebete (cirrhosis), hepatitis ye e bakwago ke go lemalela dino-tagi le ditšharakano tša megalatšhika tše bjalo ka delirium tremens. Le gona go diriša dino-tagi gampe ka nako e telele go ka baka kankere, bolwetši bja swikiri le malwetši a mangwe a pelo le a mogodu. Go molaleng gore go diriša dino-tagi gampe ga go dumelelane le taelo ya Mangwalo e rego: “A re hlapeng re tšwê thšila tšohle tša nama le tša môya, re phêthê kxêthêxô ya rena rè boifa Modimo.”—2 Ba-Korinthe 7:1.

8. Go ya ka Diema 23:20, 21, go diriša dino-tagi gampe go ka feleletša ka’ng?

⁸ Le gona, go diriša dino-tagi gampe go ka dira gore motho a feleletše a bapala ka tšhelete, gaešita le gore a lahlegelwe ke mošomo. Kgoši Salomo wa Isiraele ya bogologolo o lemošitše ka gore: “O se kê wa tlwaêlana le dihori tša sebelá, ba xo nyatšiša mebele ya bôná.” Ka baka la’ng? O hlalositše gore: “Xobane monwi le sejatô ba tlo diila; ’me serôkô-rôkô se tlo tšwara mankxeretla.”—Diema 23:20, 21.

9. Ke ka baka la’ng e le gabohlale go se nwe dino-tagi pele o ka otlela?

⁹ Ge e šupa go kotsi e nngwe, The Encyclopedia of Alcoholism e re: “Dinyakišišo di bontšhitše gore dino-tagi di fokodiša bokgoni bja go otlela, go akaretša le nako ya go gata mogato, thulaganyo, go ba šedi, go phakgama le temogo.” Mafelelo a go nwa ke moka wa otlela ke a šoro kudu. Kua United States feela, batho ba dikete tše masome ba a hwa gomme ba dikete tše makgolo ba gobala ngwaga le ngwaga dikotsing tša dinamelwa tšeo di tswalanago le dino-tagi. Gantši bafsa bao ba nago le phihlelo e nyenyane tabeng ya go otlela gotee le go nwa, ba hlaselwa gabonolo kudu ke kotsi ye. Na go na le motho le ge e le ofe yo a ka otlelago ka morago ga go tšea mahlo a tšhipa ke moka ka nako e swanago a bolela gore o hlompha bophelo e le mpho e tšwago go Jehofa Modimo? (Psalme 36:9) Ka ge bophelo e le bjo bokgethwa, go kaone gore motho a se ke a nwa dino-tagi le ganyenyane ge e ba a swanetše go otlela.

10. Dino-tagi di ka kgoma menagano ya rena bjang, gomme ke ka baka la’ng seo se le kotsi?

¹⁰ Go nwa ka mo go feteletšego ga go gobatše batho mmeleng feela eupša gape le moyeng. Beibele e re: “Dipelo di senywa ke . . . mabyalwa le sedilá.” (Hosea 4:11) Dino-tagi di kgoma monagano. Puku yeo e gatišitšwego ke U.S. National Institute on Drug Abuse e hlalosa gore: “Ge motho a e-nwa, dino-tagi di tsena mmeleng ka tshepedišo ya tšhilego ya dijo ke moka tša ya mading gomme tša fihla bjokong ka go akgofa. Di thoma go fokodiša dikarolo tša bjoko tšeo di laolago monagano le maikwelo. Ke moka motho ga a sa kgona go itshwara.” Boemong bjo bo bjalo, re ka ba re ‘gokilwe’ goba re feteleditše dino-tagi, ra dira batho ba bangwe dilo tše di sa swanelago, gomme ra lebeletšana le diteko tše dintši.—Diema 20:1.

11, 12. Ke kotsi efe ya moya yeo e ka bakwago ke go nwa dino-tagi ka mo go feteletšego?

 ¹¹ Go oketša moo, Beibele e laela gore: “Ké xôna xe Le e-ja, xe Le e-nwa, tšohle tše Le di diraxo Le di dirê xore Modimo a rêtwê ka tšôna.” (1 Ba-Korinthe 10:31) Na go nwa dino-tagi ka mo go feteletšego go ka tsoga go tlišeditše Modimo letago? Ke therešo gore Mokriste o tla rata go phema gore a tume ka go ba setagwa. Botumo bjo bo bjalo bo ka se tliše letago leineng la Jehofa, eupša bo tla le tlišetša kgobošo.

¹² Go thwe’ng ge e ba go nwa ga Mokriste ka mo go feteletšego go kgopiša modumedi-gotee le yena, mohlomongwe morutiwa yo mofsa? (Ba-Roma 14:21) Jesu o lemošitše ka gore: “E a kxopišaxo e mongwê wa ba banyenyane bá, xo ka ba kaone lwala la xo šila xe le ka tlêmêlwa molaléng wa xaxwe, ’me a tekesetšwa bodibeng bya lewatlê.” (Mateo 18:6) Le gona, go nwa ka mo go feteletšego go ka dira gore motho a lahlegelwe ke ditokelo ka phuthegong. (1 Timotheo 3:1-3, 8) Se sengwe seo se sa swanelago go hlokomologwa ke go se kwane ka lapeng moo go ka bakwago ke go diriša dino-tagi gampe.

O ka Phema Dikotsi tše Bjang?

13. Selo sa bohlokwa ke sefe tabeng ya go phema go diriša dino-tagi gampe?

¹³ Selo sa bohlokwa seo se ka go thušago go phema dikotsi tša go diriša dino-tagi gampe ke go tseba moo o swanetšego go emiša gona—e sego magareng ga go nwa ka mo go feteletšego le botagwa eupša magareng ga go nwa ka mo go lekanetšego le go nwa ka mo go feteletšego. Ke mang yo a ka go botšago gore o emiše neng? Ka ge go na le dilo tše dintši tšeo di akaretšwago, go ka se be le molao o tiilego mabapi le gore tekanyo ya dino e ba e ntši kudu ge e le e kaakang. Yo mongwe le yo mongwe o swanetše go tseba tekanyetšo ya gagwe gomme a e kgomarele. Ke’ng se se tla go thušago go dira phetho tabeng ya gore tekanyo e ntši go wena ke e kaaka’ng? Na go na le molao wa motheo wo o ka šomago e le tlhahlo?

14. Ke molao ofe wa motheo wo o re hlahlago wo o tla go thušago go tseba moo o swanetšego go emiša gona magareng ga go nwa ka mo go lekanetšego le go nwa ka mo go feteletšego?

¹⁴ Beibele e re: “Bohlale a bo se Xo široxêlê; ipolokêlê thlaloxanyô le pelo-keledi. Ké tšôna di phedišaxo môya w’axo, di Xo apeša pheta molaléng.” (Diema 3:21, 22) Ka gona, molao wo o re hlahlago wo re swanetšego go o latela ke wo: Tekanyo le ge e le efe ya dino-tagi yeo e fokodišago temogo ya gago ka mo go feteletšego le yeo e šitišago bokgoni bja gago bja go nagana ke e ntši go wena. Eupša o swanetše go ipotegela ge e le mabapi le go tseba tekanyetšo ya gago!

15. Ke neng moo e ka bago gabohlale gore motho a se ke a nwa?

¹⁵ Maemong a mangwe, e ka ba gabohlale gore motho a se ke a nwa le ganyenyane. Mosadi wa moimana a ka kgetha go se nwe, e le gore ngwana wa gagwe yo a sego a tšwa a belegwa a se be kotsing. Le gona e be e tla ba botho go se nwele moo go nago le motho yo a kilego a ba le bothata bja go lemalela dino-tagi goba yo letswalo la gagwe le sa mo dumelelego go nwa? Jehofa o ile a laela bao ba bego ba dira mediro ya boperisita tabarenakeleng gore: “Xe Le tsêna mo Ngwakong wa Kxwêranô, Le se kê la nwa beine le xe e le sebelá, xore Le se tlo hwa.” (Lefitiko 10:8, 9) Ka go rialo, phema go nwa dino-tagi pele ga ge o e-ya dibokeng tša Bokriste, ge o le bodireding le ge o phetha boikarabelo bjo bongwe bja moya. Go oketša moo, dinageng tšeo go tšona go nwa dino-tagi go thibetšwego goba go dumeletšwego feela go bao ba  lego nywageng e itšego, Bakriste ba swanetše go latela molao wa naga.—Ba-Roma 13:1.

16. O swanetše go dira phetho efe ge dino-tagi di bewa pele ga gago?

¹⁶ Ge o newa dino-tagi goba di bewa pele ga gago, potšišo ya pele yeo o swanetšego go ipotšiša yona ke gore: ‘Na ruri ke swanetše go nwa?’ Ge e ba o phetha ka gore o tla nwa, gopola tekanyetšo ya gago gabotse, gomme o e kgomarele. O se ke wa dumelela motho yo a neago ka letsogo le le bulegilego gore a go laole. Le gona, hlokomela mafelo a go nwela ao go ona batho ba newago dino tše dintši ditiragalong tše bjalo ka monyanya wa lenyalo. Mafelong a mantši, bana ba dumeletšwe ka molao go nwa dino-tagi. Batswadi ke bona ba ikarabelago tabeng ya go ruta bana ba bona mabapi le go dirišwa ga dino-tagi le go šetša gore ba arabela bjang ntlheng ye.—Diema 22:6.

O ka Lebeletšana le Bothata ka Katlego

17. Ke’ng se se ka go thušago go lemoga ge e ba o e-na le bothata bja go diriša dino-tagi gampe?

¹⁷ Na o na le bothata bja go diriša beine goba dino-tagi gampe? O ka kgonthišega gore ge e ba go diriša dino-tagi gampe e thomile go ba sebe sa ka sephiring, mafelelong se tla go kgoma. Ka gona itlhahlobe e le ka kgonthe. Ipotšiše dipotšišo tše di fatollago tše bjalo ka: ‘Na ke nwa gantši kudu go feta kamoo ke bego ke e-nwa ka gona pele? Na ke thomile go nwa dino tše bogale go feta pele? Na ke nwa dino-tagi bakeng sa go tšhabela dipelaelo, kgateletšego goba mathata? Na ditho tša lapa goba bagwera ba ipontšhitše ba tshwenyega ka tsela yeo ke nwago ka yona? Na go nwa ga-ka go bakile mathata ka lapeng? Na ke hwetša go le thata go fetša beke, kgwedi goba dikgwedi tše sego kae ke sa nwe dino-tagi? Na ke utela ba bangwe tekanyo ya beine goba dino-tagi tšeo ke di nwago? Go thwe’ng ge e ba karabo go tše dingwe tša dipotšišo tše e le ee? O se ke wa swana le monna yo ‘a bonago sefahlego sa gagwe seiponeng gomme a lebala ka pela lebopo leo a lego ka lona.’ (Jakobo 1:22-24) Gata megato bakeng sa go lokiša bothata. O ka dira’ng?

18, 19. O ka kgaotša bjang go nwa dino-tagi ka mo go feteletšego?

¹⁸ Moapostola Paulo o eleditše Bakriste gore: “Le se kê la boiwa ke sedilá; ké mo xo tšwaxo bohlôla. Sa lena e bê xo tlala Môya.” (Ba-Efeso 5:18) Itirele phetho mabapi le gore tekanyo e ntši go wena ke e kaakang, gomme o ipeele tekanyetšo e swanetšego. Ikemišetše gore o e kgomarele; o bontšhe boitshwaro. (Ba-Galatia 5:22, 23) Na o na le bagwera bao ba go gapeletšago go nwa ka mo go feteletšego? Hlokomela. Beibele e re: “Šika le bahlale O hlalefê; mokxônana-le-mašilo ó tlo thsereana.”—Diema 13:20.

¹⁹ Ge e ba o e-nwa dino-tagi bakeng sa go tšhabela mathata, lebeletšana le ona. Motho a ka lebeletšana le mathata ka katlego ka go diriša keletšo e tšwago Lentšung la Modimo. (Psalme 119:105) O se ke wa dika-dika go nyaka thušo go mogolo yo a botegago wa Mokriste. Diriša dithulaganyo tša Jehofa gabotse e le gore o kaonefatše boemo bja gago bja moya. Matlafatša tswalano ya gago le Modimo. Mo rapele ka mehla—kudu-kudu mabapi le bofokodi bja gago. Kgopela Modimo gore a ‘lekole dipshio tša gago le pelo ya gago.’ (Psalme 26:2) Go etša ge re ahla-ahlile sehlogong se se fetilego, dira sohle seo o ka se kgonago gore o sepele ka go botega.

20. Ke megato efe yeo o ka swanelwago ke go e gata e le gore o lebeletšane ka katlego le bothata bjo bo tšwelago pele bja go nwa ka mo go feteletšego?

²⁰ Go thwe’ng ge e ba bothata bja go nwa ka mo go feteletšego bo tšwela pele go sa šetšwe  maiteko a gago? Gona, o swanetše go latela keletšo ya Jesu e rego: “Mohla seatla sa xaxo sè Xo kxopiša, se ripê. Xo kaone xe O tsêna bophelong Ò le tšoxwane, wa se lahlêlwê moleteng, mollong o sa timexo Ò na le diatla tše pedi.” (Mareka 9:43) Karabo ke gore: O se ke wa nwa le ganyenyane. Seo ke se mosadi yo re tla mmitšago Irene a ilego a ikemišetša go se dira. O re: “Ka morago ga mo e ka bago nywaga e mebedi le seripa ke kgaoditše go nwa, ke ile ka thoma go nagana gore mohlomongwe go nwa ganyenyane go ka se be kotsi, e le gore ke bone ge e ba ke tla kgona. Eupša nakong yeo ke ikwago ka tsela yeo, ke rapela go Jehofa ka go akgofa mabapi le taba ye. Ke ikemišeditše gore le ka mohla ke se ke ka nwa dino-tagi go ba go fihla tshepedišong e mpsha—mohlomongwe le go se nwe gaešita le ka yona nako yeo.” Go kgaotša go nwa ka mo go feletšego ke boikgafo bjo bonyenyane kudu bjo o ka bo dirago e le gore o hwetše bophelo lefaseng le lefsa la Modimo la go loka.—2 Petro 3:13.

“Kitimang ka Mokxwa Woo, Xore le tlê le o Tšeê”

21, 22. Ke lepheko lefe le le ka re šitišago go fihla bofelong bja lebelo la rena la bophelo, gomme re ka le phema bjang?

²¹ Ge moapostola Paulo a be a swantšha bophelo bja Bakriste le papadi ya tša mabelo o itše: “A xa Le tsebe xore ba ba šianaxo dipapading ba kitima bohle; mphapahlôxô wa tla wa tšewa ke o tee. Kitimang ka mokxwa woo, xore Le tlê Le o tšeê. Ka moka ba ba katanaxo dipapading, ba ikôna tšohle; xe ba dira tšeo è le xore ba tšeê mphapahlôxô wo o ônalaxo, rena re ba xo tšea wo o sa ônalexo. Nna xomme xa ke kitime kè sa tsebe mo ke yaxo; xe ke itia, xa ke etše wa xo itia lefsifsi. Ke ôtlaka mmele wa-ka xore ke o thapišê; xore e se bê kè le motsenedi wa ba bangwê, nna mong ka nyatšêxa.”—1 Ba-Korinthe 9:24-27.

²² Moputso o newa feela bao ba fetšago lebelo ka katlego. Lebelong la bophelo, go diriša dino-tagi gampe go ka re šitiša go fihla bofelong. Re swanetše go itshwara. Go kitima ka kholofelo go nyaka gore re se lemalele “botaxwa.” (1 Petro 4:3) Ka mo go fapanego, re swanetše go bontšha boitshwaro dilong ka moka. Ge e le mabapi le go nwa dino-tagi, re dira ka bohlale ge re “lahla xo nyatša Modimo, [re] lahla dikxanyoxô tša lefase; xore mehleng yeno re phelê rè eletšexile, rè loka, rè na le borapedi.”—Tito 2:12.

[Mengwalo ya ka tlase]

[Dipotšišo tša Thuto]

[Caption on page 19]

Beine e “thabiša pelo ya motho”

[Caption on page 20]

Re swanetše go tseba tekanyetšo ya rena gomme re e kgomarele

[Caption on page 21]

Dira phetho e sa le pele mabapi le moo o swanetšego go emiša gona

[Caption on page 22]

Rapela Jehofa ka mehla mabapi le bofokodi bja gago

[Caption on page 23]

Batswadi ba na le boikarabelo bja go ruta bana ba bona mabapi le go dirišwa ga dino-tagi

Na o a Gopola?

• Go diriša dino-tagi gampe go akaretša’ng?

• Ke kotsi efe yeo e bakwago ke go diriša dino-tagi gampe?

• O ka phema bjang dikotsi tša go diriša dino-tagi gampe?

• Motho a ka lebeletšana bjang ka katlego le bothata bja go diriša dino-tagi gampe?