Se Se Lokilego Le Se Se Fošagetšego O Swanetše go Kgetha Sefe?

KE MANG yo a swanetšego go bea ditekanyetšo tša se se lokilego le se se fošagetšego? Potšišo yeo e ile ya rotošwa mathomo-thomong a histori ya motho. Go ya ka puku ya Beibele ya Genesi, Modimo o ile a bitša sehlare seo se bego se metše tšhemong ya Edene gore ke “sehlare sa xo tseba botse le bobe.” (Genesi 2:9) Modimo o ile a laela banyalani ba pele gore ba se ke ba ja dienywa tša sehlare se. Lega go le bjalo, lenaba la Modimo e lego Sathane Diabolo, le ile la ba botša gore ge ba ka ja dienywa tša sehlare se, mahlo a bona a be a tla “buduloxa” gomme ba be ba tla “ba byalo ka Modimo, [ba] tseba botse le bobe.”—Genesi 2:16, 17; 3:1, 5; Kutollo 12:9.

Adama le Efa ba be ba lebeletšane le go dira phetho—na ba swanetše go amogela ditekanyetšo tša Modimo tša se se lokilego le se se fošagetšego goba na ba swanetše go latela ditekanyetšo tša bona ka noši? (Genesi 3:6)  Ba ile ba kgetha go se kwe Modimo gomme ba ja seienywa sa sehlare se. Tiro ye e bonolo e ile ya bolela’ng? Ka go gana go hlompha dithibelo tšeo Modimo a ba beetšego tšona, ba ile ba bontšha gore bona le bana ba bona ba ka phela gakaone ka go ipeela ditekanyetšo tša se se lokilego le se se fošagetšego. Batho ba ile ba atlega gakaaka’ng tabeng ya go leka go diriša matla a ao a swanago le a Modimo?

Dikgopolo tše di sa Swanego

Ka morago ga go hlahloba dithuto tša batho ba mabjoko go theoša le nywaga-kgolo, Encyclopædia Britannica e bolela gore go tloga mehleng ya radifilosofi wa mo-Gerika e lego Socrates go fihla lekgolong la bo-20 la nywaga, go ile gwa “ngangišanwa leboelela mabapi le seo ge e le gabotse e lego se sebotse le tekanyetšo ya se e ka bago se se lokilego le se se fošagetšego.”

Ka mohlala, bo-radifilosofi e be e le sehlopha sa barutiši ba tumilego ba Gerika lekgolong la bohlano la nywaga B.C.E. Ba ile ba ruta gore ditekanyetšo tša se se lokilego le se se fošagetšego di be di lebelelwa go ya ka kgopolo e amogelegago. Morutiši yo mongwe yo bjalo o itše: “Dilo le ge e le dife tše di bonagalago di lokile e bile di amogelega motseng o mongwe le o mongwe, di lokile e bile di a amogelega motseng woo, ge feela batho ba di lebelela e le tše di lokilego le tše di nepagetšego.” Go ya ka tekanyetšo ye, Jodie yo go boletšwego ka yena sehlogong se se fetilego, o swanetše go tšea tšhelete, ka ge go bonagala bontši bja batho ba ba lego setšhabeng goba “motseng” wa gabo ba be ba ka dira bjalo.

Immanuel Kant, radifilosofi yo a bego a tumile wa lekgolo la bo-18 la nywaga, o ile a tšweletša pono e fapanego. Puku ya Issues in Ethics e re: “Immanuel Kant le ba bangwe ba ba swanago le yena . . . ba ile ba lebiša tlhokomelo tshwanelong ya motho ya go itirela kgetho.” Go ya ka filosofi ya Kant, ge feela Jodie a sa tsena-tsenane le ditshwanelo tša ba bangwe, seo a se dirago se tla ithekga ka yena ka mo go feletšego. Ga se a swanela go dumelela dikgopolo tša batho di laola ditekanyetšo tša gagwe.

Ka gona, Jodie o ile a rarolla bothata bja gagwe bjang? O ile a tšea kgetho e nngwe. O ile a diriša thuto ya Jesu Kriste, yo ditekanyetšo tša gagwe tša boitshwaro di ilego tša retwa ke Bakriste le bao e sego Bakriste. Jesu o rutile gore: “Tšohle tše Le rataxo xore batho ba Le dirêlê tšôna, le lena Le ba dirêlê tšôna-tšeo.” (Mateo 7:12) Mosadi yo a bego a thušwa ke Jodie o ile a makala kudu ge a be a newa $82 000. Ge a be a botšišwa gore ke ka baka la eng a sa ka a e tšea, Jodie o ile a hlalosa gore ke yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa gomme a re: “Tšhelete e be e se ya-ka.” Jodie o ile a tšeela godimo mantšu a Jesu ao a begilwego ka Beibeleng go Mateo 19:18, a rego: “O se kê wa utswa.”

Na Kgopolo e Amogelegago ke Tlhahlo e ka Botwago?

Mohlomongwe batho ba bangwe ba ka bolela gore Jodie e bile lešilo ka go ba yo a botegago ka tsela ye. Eupša kgopolo e amogelegago ga se tlhahlo e ka botwago. Ka mohlala, ge nkabe o be o phela setšhabeng seo go sona batho ba bantši ba dumelago gore go dira dihlabelo ka bana go a amogelega, go etša ge ditšhaba tše dingwe di be di nagana bjalo nakong e fetilego, na seo se be se tla dira gore mokgwa o bjalo e be o lokilego? (2 Dikxoši 16:3) Go thwe’ng ge nkabe o be o belegetšwe setšhabeng seo se lebelelago bokgema e le  tiro e swanetšego? Na seo se be se tla bolela gore go ja nama ya motho ga se mo go fošagetšego gakaalo? Go amogelega ga mokgwa o itšego ga go dire gore e be o lokilego. Beibele e ile ya lemoša kgale kudu malebana le moreo woo, ka gore: “O se kê wa latêla bontši xe bo senya.”—Ekisodo 23:2.

Jesu Kriste o bontšhitše lebaka le lengwe la gore re be šedi tabeng ya go diriša dikgopolo tše di amogelegago e le tlhahlo ya mabapi le se se lokilego le se se fošagetšego. O ile a pepentšha Sathane e le “mmuši wa lefase.” (Johane 14:30; Luka 4:6) Sathane o diriša boemo bja gagwe go timetša “lefase ka moka la batho.” (Kutollo 12:9) Ka baka leo, ge o ipeela ditekanyetšo tša mabapi le se se lokilego le se se fošagetšego ka go lebelela selong se se amogelegago, o ka ba o amogela pono ya Sathane mabapi le boitshwaro, gomme go molaleng gore seo e tla ba se kotsi.

Na o ka Bota Tsela Yeo o Ahlolago Dilo ka Yona?

Ka gona, na motho yo mongwe le yo mongwe o swanetše go itirela phetho mabapi le se se lokilego le se se fošagetšego? Beibele e re: “O se ké wa ithêkxa ka xo fo re: Ke n’e thlaloxanyô.” (Diema 3:5) Ke ka baka la’ng o sa swanela? Ka gobane batho ka moka ba abetše bofokodi bjo bogolo bjo bo ka kgopamišago tsela yeo ba ahlolago dilo ka yona. Ge Adama le Efa ba be ba rabela malebana le Modimo, ba ile ba amogela ditekanyetšo tša moeki yo a nago le boithati e lego Sathane gomme ba kgetha yena e le tatago bona wa moya. Ka morago ga moo ba ile ba fetišetša mokgwa wo wa lapa baneng ba bona—pelo e tletšego boradia ye e nago le bokgoni bja go lemoga se se lokilego eupša e e-na le tshekamelo ya go phegelela se se fošagetšego.—Genesi 6:5; Ba-Roma 5:12; 7:21-24.

Ge e hlalosa melao ya boitshwaro, Encyclopædia Britannica e re: “Ga go makatše ge batho ba tseba dilo tše di lokilego tše ba swanetšego go di dira eupša go e na le moo ba tšwela pele go dira tšeo bona ba di kgahlegelago. Go nea batho ba bjalo mabaka a go dira se se lokilego e be e dutše e le bothata bjo bogolo go batho ba ba tsebago melao ya boitshwaro ba ka Bodikela.” Beibele e bolela ka mo go nepagetšego gore: “Pelo ké yôna mmata-mano-mabe, ké yôna lešaedi; e hlathwa ke mang?” (Jeremia 17:9) Na o ka bota motho yo a tsebjago e le mmata-mano-mabe le lešaedi?

Ke therešo gore gaešita le ba ba sa dumelego go Modimo ba kgona go itshwara ka tsela e lokilego le go hlagolela melao e šomago le e hlomphegago ya boitshwaro. Lega go le bjalo, gantši melao ya motheo e phagamego yeo e tsentšwego ka melaong ya bona e fo bontšha ditekanyetšo tša boitshwaro tša Beibele. Gaešita le ge batho ba bjalo ba ka gana go ba gona ga Modimo, dikgopolo tša bona di bontšha gore ba abetše bokgoni bja go bonagatša semelo sa Modimo. Se se hlatsela gore go etša ge Beibele e bolela, batho ba be ba bopilwe go tloga mathomong “ka xo swanthša ka Yêna Modimo.” (Genesi 1:27; Ditiro 17:26-28) Moapostola Paulo o re: “Ba šupetša xore mo dipelong tša bôná xo ngwadilwe se Molaô o rataxo xe se dirwa.”—Ba-Roma 2:15.

Ke therešo gore go tseba se se lokilego go fapane kudu le go dira se se lokilego. Motho a ka hlagolela bjang matla a nyakegago a go dira se se lokilego? Ka ge ditiro di tutuetšwa ke pelo, go hlagolela lerato la go rata Mongwadi wa Beibele e lego Jehofa Modimo, go ka thuša motho go hlagolela matla a bjalo.—Psalme 25:4, 5.

Go Hwetša Matla a go Dira se Sebotse

Mogato wa pele mabapi le go ithuta go rata Modimo ke go lemoga kamoo melao ya gagwe e lego e leka-lekanego le e šomago ka gona. Moapostola Johane o re: “Leratô la xo rata Modimo ké xe re e-ya ka melaô ya xaxwe; xomme melaô ya xaxwe xa se e thata.” (1 Johane 5:3) Ka mohlala, Beibele e na le keletšo e šomago yeo e ka thušago bafsa go hlaola se se lokilego go se se fošagetšego ge ba dira phetho ya ge e ba ba swanetše go nwa dino-tagi, go diriša dihlare-tagi goba go ba le dikopano tša botona le botshadi pele ga lenyalo.  Beibele e ka thuša banyalani gore ba ele hloko kamoo ba ka rarollago go se kwane ka gona, gomme e ka nea batswadi tlhahlo ya mabapi le go godiša bana. * Go diriša ditekanyetšo tša Beibele tša boitshwaro go hola ba banyenyane le ba bagolo, go sa šetšwe setlogo sa setšhaba, thuto goba setšo sa bona.

Go swana le ge go ja dijo tše di nago le phepo go go nea matla gore o kgone go šoma, go bala Lentšu la Modimo go go nea matla a gore o kgone go phela ka ditekanyetšo tša gagwe. Jesu o ile a swantšha mantšu a Modimo le senkgwa se se matlafatšago bophelo. (Mateo 4:4) O ile a ba a re: “Sejô sa-ka ké xe ke dira thatô ya E a nthomilexo.” (Johane 4:34) Go ja dijo tše di tšwago lentšung la Modimo go ile gwa thuša Jesu go fenya diteko le go dira diphetho tše bohlale.—Luka 4:1-13.

Mathomong, o ka hwetša go le thata go tlatša mogopolo wa gago ka seo se lego ka Lentšung la Modimo le go amogela ditekanyetšo tša gagwe. Eupša gopola gore ge o be o sa le mofsa, o ka ba o be o sa rate tatso ya dijo tšeo di bego di tla go fepa. Gore o be matla, o ile wa swanelwa ke go ja dijo tše bjalo tše di nago le phepo. Ka tsela e swanago, go ka go tšea nako gore o rate ditekanyetšo tša Modimo. Ge o phegelela, o tla di rata gomme wa matlafala moyeng. (Psalme 34:8; 2 Timotheo 3:15-17) O tla ithuta go bota Jehofa gomme wa tutueletšega gore “o dirê tše di botse.”—Psalme 37:3.

O ka no se be boemong bjo bo swanago le bjo Jodie a bego a le go bjona. Lega go le bjalo, o dira diphetho tše dikgolo le tše dinyenyane letšatši le letšatši mabapi le melao ya boitshwaro. Ka baka leo, Beibele e go kgothaletša gore: “Bôʹta Modimo ka pelo ka moka; O se ké wa ithêkxa ka xo fo re: Ke n’e thlaloxanyô. Ditseleng tša xaxo tšohle tseba Yêna; ké mo Yêna a tl’o xo Xo thulêla tsela.” (Diema 3:5, 6) Go ithuta go bota Jehofa ga go go hole gona bjale feela eupša go tla go bulela le sebaka sa go phela ka mo go sa felego, ka gobane go kwa Jehofa Modimo go lebiša bophelong.—Mateo 7:13, 14.

[Mengwalo ya ka tlase]

Kgopolo e amogelegago e ka tutuetšwa ke matla a sa bonagalego

[Caption on page 5]

SOCRATES

KANT

CONFUCIUS

[Caption on page 5]

Go theoša le nywaga, bo-radifilosofi ba ile ba ngangišana ka taba ya se se lokilego le se se fošagetšego

[Caption on page 5]

Kant: From the book The Historian’s History of the World; Socrates: From the book A General History for Colleges and High Schools; Confucius: Sung Kyun Kwan University, Seoul, Korea

[Caption on page 7]

Beibele ga e re thuše feela go hlaola se se lokilego go se se fošagetšego eupša gape e re tutueletša go dira se se lokilego