Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Moo Borapedi bja Therešo le Boheitene Di Ilego Tša Thulana Gona

Moo Borapedi bja Therešo le Boheitene Di Ilego Tša Thulana Gona

Moo Borapedi bja Therešo le Boheitene Di Ilego Tša Thulana Gona

MAROPE a Efeso ya bogologolo, ao a lego ka lebopong la ka bodikela bja Turkey, e be e le lefelo leo go lona go direlwago dinyakišišo tše di tseneletšego tša boepi bja marope ka lebaka la ka godimo ga ngwaga-kgolo. Meago e mmalwa e ile ya agwa lefsa, gomme dilo tše mmalwa tše di utolotšwego di ile tša nyakišišwa le go hlaloswa ke bo-rathutamahlale. Ka baka leo, Efeso ke le lengwe la mafelo a kua Turkey ao a ratwago kudu ke basepedi ba go boga naga.

Ke’ng se se utolotšwego ka Efeso? Go ka bolelwa’ng lehono ka motse woo o kgahlišago kudu wa bogologolo? Go etela bobedi marope a Efeso le Musiamo wa Efeso kua Vienna, Austria, go tla re thuša go kwešiša kamoo borapedi bja therešo le boheitene di ilego tša thulana ka gona kua Efeso. Sa pele, anke re ahla-ahleng setlogo sa yona.

Lefelo Leo le Bego le Kganyogega

Khuduego le bofaladi e be e le dilo tšeo di tlwaelegilego kudu kua Yuropa le Asia lekgolong la bo-11 la nywaga B.C.E. E be e le ka yona nako yeo moo ba-Gerika ba Ionia ba ilego ba thoma go dula lebopong la ka bodikela bja Asia Minor. Badudi bao ba pele ba ile ba gahlana le batho ba ba bego ba tsebja ka borapedi bja bona bja modimogadi yo e lego mma, modimogadi yoo ka morago a ilego a tsebja e le Artemis wa Efeso.

Bogareng bja lekgolo la nywaga la bošupa B.C.E., bafaladi ba ma-Cimmeria ba ile ba tla ba e-tšwa ka leboa la Lewatle le Leso go tlo thopa Asia Minor. Ka morago mo e ka bago ka 550 B.C.E., go ile gwa tšwelela Kgoši Croesus wa Lydia, e lego mmuši yo a bego a tumile ka baka la mahumo a gagwe a mantši. Ka ge a be a nyaka go katološa Mmušo wa Peresia, Kgoši Korese o ile a fenya metse ya Ionia, go akaretša le Efeso.

Ka 334 B.C.E., Alexander wa Matsedonia o ile a thoma ntwa ya gagwe kgahlanong le Peresia, ka go rialo a fetoga mmuši yo mofsa wa Efeso. Ka morago ga go hwa ga Alexander go sa letelwa ka 323 B.C.E., balaodi ba bahlabani ba gagwe ba ile ba thoma go lwela go buša Efeso. Ka 133 B.C.E., Attalus III, e lego kgoši e se nago bana ya Peregamo, o ile a neela Efeso go ba-Roma, ka gona ya ba karolo ya profense ya Roma ya Asia.

Borapedi bja Therešo bo Thulana le Boheitene

Ge moapostola Paulo a be a fihla Efeso go ya mafelelong a leeto la gagwe la bobedi la boromiwa lekgolong la pele la nywaga C.E., o ile a hwetša motse wa badudi ba ka bago 300 000. (Ditiro 18:19-21) Leetong la gagwe la boraro la boromiwa, Paulo o ile a boela Efeso gomme ka sebete seo se fetago sa pele o ile a bolela disinagogeng mabapi le Mmušo wa Modimo. Lega go le bjalo, kganetšo ya ba-Juda e ile ya mpefala ka morago ga dikgwedi tše tharo, gomme Paulo a phetha ka go neela dipolelo tša gagwe tša ka mehla holong ya sekolo ya Tirano. (Ditiro 19:1, 8, 9) Modiro wa gagwe wa boboledi o ile wa tšwela pele ka nywaga e mebedi, o sepedišana le ditiro tše di makatšago kudu tša matla, tše bjalo ka diphodišo tša mohlolo le go leleka batemona. (Ditiro 19:10-17) Ga go makatše ge ba bantši ba ile ba fetoga badumedi! Ee, lentšu la Jehofa le ile la phatlalala gohle, moo e lego gore ba bantši bao ba kilego ba dira tša bonoge ba ile ba fiša dipuku tša bona tša bohlokwa ka go rata.—Ditiro 19:19, 20.

Go atlega ga modiro wa Paulo wa boboledi ga se gwa fo dira gore ba bantši ba tlogele borapedi bja bona bja modimogadi Artemis eupša gape go ile gwa tsoša kgalefo go bao ba bego ba kgothaletša borapedi bjo bo bjalo bja boheitene. Go dirwa ga dialetare tša silifera tša Artemis e be e le kgwebo e tsenyago tšhelete e ntši. Ka ge kgwebo ya bona e be e le kotsing, motho yo mongwe yo a bitšwago Demetrio o ile a kgothaletša barudi ba silifera gore ba tsoše khuduego.—Ditiro 19:23-32.

Ntwa e ile ya gakala ge lešaba le be le goeletša le galefile ka diiri pedi gore: “Diana [“Artemis,” NW] wa Ba-Efeso ké e moxolo!” (Ditiro 19:34) Ka morago ga ge lešata le fokotšegile, Paulo o ile a kgothatša Bakriste-gotee le yena gape ke moka a tšwela pele ka leeto la gagwe. (Ditiro 20:1) Lega go le bjalo, leeto la gagwe la go ya Matsedonia ga se la ka la thibela go phuhlama mo go bego go tšwelela ga borapedi bja Artemis.

Tempele ya Artemis e a Tekema

Borapedi bja Artemis bo be bo theilwe ka go tia kua Efeso. Pele ga mehla ya Kgoši Croesus, modimogadi Cybele yo e lego mma e be e le yo mogolo kudu bodumeding bja lefelong leo. Ka go bolela gore Cybele o be a tswalana le medimo ya ba-Gerika, Croesus o be a holofela gore o tla hloma modingwana yo a bego a tla amogelwa ke ba-Gerika le bao e sego ba-Gerika. Ka thušo ya gagwe, bogareng bja lekgolo la nywaga la botshelela B.C.E., go ile gwa thoma go agwa tempele ya mohlatlami wa Cybele, e lego Artemis.

Tempele ye e be e le selo se segolo kudu seo se ilego sa fihlelelwa modirong wa go thala dipolane wa Gerika. Go be go se gwa ka gwa dirišwa ditena tše dikgolo gakaakaa tša mmabole go aga moago wa mohuta wo le wa bogolo bjo bokaalo. Tempele yeo e ile ya senywa ke mollo ka 356 B.C.E. Tempele e swanago le yona ka bobotse e ile ya agwa lefsa gomme e be e le mothopo wa bohlokwa wa mošomo e bile e le selo se segolo kudu seo se bego se kgahla basepedi ba bodumedi. E be e agilwe godimo ga lebato la dimithara tše ka bago 73 ka bophara la botelele bja dimithara tše ka bago 127 gomme tempele ye yeo e agilwego lefsa e be e le ya bophara bja dimithara tše ka bago 50 le ya botelele bja dimithara tše ka bago 105. Tempele ye e be e lebelelwa e le se sengwe sa dilo tše šupa tše dibotse kudu lefaseng. Lega go le bjalo, ga se batho ka moka bao ba bego ba e thabetše. Radifilosofi Heracleitus wa Efeso o ile a swantšha mekgwa e gobogilego ya moo le tsejana ya lefsifsi yeo e bego e e-ya aletareng, gomme o be a lebelela mekgwa yeo ya tempeleng e le e mebe kudu go feta ya dibata. Lega go le bjalo, go ba bantši sekgethwa sa Artemis sa kua Efeso se be se bonagala eka se ka se tsoge se phuhlame. Histori e ile ya bontšha se se fapanego. Puku ya Ephesos—Der neue Führer (Efeso—Tlhahlo e Mpsha) e re: “Lekgolong la bobedi la nywaga, borapedi bja Artemis le bja medingwana e mengwe yeo e bego e hlomilwe kua tempeleng ya pantheon bo ile bja phuhlama.”

Lekgolong la boraro la nywaga C.E., Efeso e ile ya šišinywa ke tšhišinyego e kgolo ya lefase. Go oketša moo, mahumo a mantši kudu a tempeleng ya Artemis a ile a thopša ke ma-Goth a a bego a šoma e le basesiši ba dikepe kua Lewatleng le Leso, ao ka morago a ilego a fiša tempele ye. Puku yeo go sa tšwago go bolelwa ka yona e re: “A fentšwe e bile a palelwa ke go šireletša lefelo leo a dulago go lona, Artemis o be a tla kgona bjang go tšwela pele a lebelelwa e le mošireletši wa motse?”—Psalme 135:15-18.

Mafelelong, go ya bofelong bja lekgolo la bone la nywaga C.E., Mmušiši Theodosius I o ile a hloma seo go thwego ke Bokriste e le bodumedi bja Setšhaba. Go se go ye kae moago wa yeo e kilego ya ba tempele e hlomphegago ya Artemis o ile wa fetoga lefelo leo go lona go epollwago ditlabakelo tša go aga. Borapedi bja Artemis bo ile bja se sa lebelelwa e le bja bohlokwa. Mmogedi yo mongwe o ile a bolela mabapi le mantšu a bohlale ao go bego go retwa tempele ye ka ona e le selo se sebotse kudu sa lefaseng la bogologolo gore: “Mo nakong ye ke marope e bile ke lefelo leo le hlomolago pelo.”

Go Tloga go Artemis go ya go “Mmago Modimo”

Paulo o ile a lemoša banna ba bagolo ba phuthego ya Efeso gore ka morago ga ge a tlogile go tla tšwelela “diphiri tše di jaxo batho” le gore gare ga bona go tla tšwelela banna ba go “bolêla ditaba tše šele.” (Ditiro 20:17, 29, 30) Seo ke se se ilego sa direga. Ditiragalo di bontšha gore borapedi bja maaka bo ile bja ata kua Efeso bo le ka sebopego sa Bokriste bja bohlanogi.

Ka 431 C.E., Efeso e be e le lefelo le le bego le dirišwa ke lekgotla la boraro la botee bja dikereke, leo go lona go ilego gwa ahla-ahlwa taba ya bophelo bja Kriste. Ephesos—Der neue Führer e hlalosa gore: “Ma-Alexandria, ao a bego a dumela gore Kriste e be e le Modimo, . . . a ile a fenya.” Mafelelo a seo e ile ya ba a magolo kudu. “Phetho yeo e ilego ya fihlelelwa kua Efeso, yeo ka yona Maria a ilego a godišwa go tloga boemong bja go ba motswadi wa Kriste go ya boemong bja go ba motswadi wa Modimo, ga se ya nea feela motheo bakeng sa borapedi bja Maria eupša gape e ile ya tšweletša karogano ya mathomo e kgolo ka kerekeng. . . . Ngangišano e sa tšwela pele go fihla le lehono.”

Ka go rialo, borapedi bja Cybele le bja Artemis bo ile bja tšeelwa legato ke borapedi bja Maria yo go thwego ke motswadi wa Modimo goba mmago modimo. Go etša ge puku e bolela, “Borapedi bja Maria kua Efeso . . . bo sa dutše bo dirišwa le mo nakong ye, gomme batho ga ba kgone go bo hlalosa ka ntle le gore ba bo tswalanye le Borapedi bja Artemis.”

Dilong tše di Lebetšwego tša Histori

Ka morago ga go phuhlama ga borapedi bja Artemis go ile gwa latela go wa ga Efeso. Ditšhišinyego tša lefase, bolwetši bja malaria le go oketšega ganyenyane-ganyenyane ga leraga boema-kepeng di ile tša dira gore go phela motseng go be thata le go feta.

Lekgolong la bošupa la nywaga C.E., Bomoseleme bo be bo thomile go oketšega kudu. Bomoseleme ga se bja ka bja felelela feela ka go kgoboketša meloko ya Araba ka tlase ga dikgopolo tša bjona. Sehlopha sa dikepe tša Araba se ile sa thopa Efeso lekgolong la bošupa le la seswai la nywaga C.E. Mafelelo a Efeso a ile a kgonthišetšwa ge boema-kepe bo be bo tlala ka leraga ka mo go feletšego gomme motse o fetoga marope. Karolo e šetšego ya motse woo wo o kilego wa ba botse kudu, ke feela motsana o tee wo o bego o bitšwa Aya Soluk (wo ga bjale o bitšwago Selçuk).

Go Phatša Marope a Efeso

E le gore motho a kgone go kwešiša bobotse bja Efeso ka botlalo, a ka etela marope a yona. Ge e ba o thoma leeto la gago la go boga motse kgorong ya ka godimo, kapejana o tla bona Setarata se sebotse kudu sa Curetes go theoga go fihla Bokgobapukung bja Celsus. Ka lehlakoreng le letona la setarata, o tla kgahlwa ke Lefelo la Dipontšho—holo e nyenyane ya dipontšho yeo e agilwego lekgolong la bobedi la nywaga C.E. Ka ge go be go ka kgona go dula batho ba ka bago 1 500 ka go yona, go bonagala e be e sa dirišwe feela e le lefelo la kgoro ya tsheko eupša e be e bile e dirišwa e le lefelo la boithabišo la setšhaba. Setarata sa Curetes se na le meago ka mahlakoreng a mabedi, meago e bjalo ka lefelo la Setšhaba leo go bego go kopanelwa go lona bakeng sa go rera ditaba tša Setšhaba, tempele ya Hadrian, didiba tše dingwe tša setšhaba le dintlo tšeo di bego di agilwe godimo ga mmoto—dintlo tša batho ba tumilego ba Efeso.

Bokgobapuku bja Celsus bjo bo agilwego ka bokgwari bjo bogolo lekgolong la bobedi la nywaga C.E. bo tla go kgahla ka bobotse bja bjona. Mangwalo a bjona a mantši a go phuthwa a bolokilwe dikhutlwaneng tša phapoši e kgolo yeo go balelwago go yona. Dihlwa-dieme tše nne tšeo di hlomilwego ka pele ga moago wo o mobotse di be di swantšhetša dika tše di tlwaelegilego tšeo di bego di letetšwe go mohlankedi wa setšhaba wa Roma yo bjalo ka Celsus, e lego: Sophia (bohlale), Arete (bokwala), Ennoia (boikgafo) le Episteme (tsebo goba kwešišo). Dihlwa-dieme tša mathomo di ka bonwa Musiamong wa Efeso kua Vienna. Go lebana le mathudi a bokgobapuku bjo, go na le mojako o mogolo wo o tla go išago lefelong leo go bego go kopanelwa go lona la Tetragonos, e lego lefelo la mmaraka. Lefelong le le legolo, leo le tletšego ka ditsejana tšeo di adilwego, batho ba be ba tšwela pele ka dikgwebo tša bona tša ka mehla.

Ke moka, o fihla Mmileng wa Marble, wo o go lebišago lefelong le legolo la dipontšho. Ka ge lefelo le le ile la katološwa la mafelelo nakong ya ge go buša Roma, go be go ka dula babogedi ba ka bago 25 000 ka go lona. Bokantle bja moago wo bo be bo kgabišitšwe ka mo go feteletšego ka dikokwane, diswantšho tša go betlwa le dihlwa-dieme. O ka kgona go ba le seswantšho-kgopolo sa khuduego e kgolo e ilego ya ba gona gare ga mašaba ao a bego a kgobokane moo, yeo e bego e tsošitšwe ke Demetrio e lego morudi wa silifera.

Setarata seo se tlogago lefelong le legolo la dipontšho se e-ya boema-kepeng bja motse ke se sebotse kudu. Ke sa botelele bja dimithara tše ka bago 500 le bophara bja dimithara tše 11, gomme se kgabišitšwe ka dikokwane ka mahlakoreng a mabedi. Lefelo la boithobollo la kua lefelong la dipontšho le lefelo la boithobollo la kua boema-kepeng, ao bobedi a bego a dirišetšwa feela boitšhidullo, le ona a be a agilwe tseleng ye. Kgoro e kgahlišago kudu ya kua boema-kepeng yeo e lego mafelelong a setarata e be e dirišetšwa go tšwela ka ntle ga motse, gomme leeto la rena le lenyenyane la go boga a mangwe a marope ao a kgahlišago kudu lefaseng le felela mo. Musiamo wa Efeso kua Vienna o na le seswantšho se se dirilwego ka kota sa motse-mošate wo o bohlokwa historing gotee le dimonyumente tše mmalwa.

Ge motho a phatša musiamong wo gomme a bona sehlwa-seeme sa Artemis wa Efeso, o tla no nagana ka kgotlelelo ya Bakriste ba pele ba Efeso. Ba ile ba swanela ke go phela motseng wo o bego o nweletše tabeng ya go dirišana le meoya e bile o foufaditšwe ke kgethollo ya bodumedi. Molaetša wa Mmušo o ile wa ganetšwa o šoro ke barapedi ba Artemis. (Ditiro 19:19; Ba-Efeso 6:12; Kutollo 2:1-3) Borapedi bja therešo bo ile bja tsema medu tikologong ye yeo e tletšego bonaba. Borapedi bjo bja Modimo wa therešo bo tla tšwela pele bo le gona ge bodumedi bja maaka bja mehleng yeno bo fedišwa go etša ge go ile gwa ba bjalo ka borapedi bja bogologolo bja Artemis.—Kutollo 18:4-8.

[Caption on page 26]

MATSEDONIA

Lewatle

le Leso

ASIA MINOR

Efeso

Lewatle la

Mediterranean

EGIPITA

[Caption on page 27]

Mašaledi a tempele ya Artemis

[Caption on page 29]

1. Bokgobapuku bja Celsus

2. Ge o bona Arete o le kgaufsi

3. Mmila wa Marble, wo o yago lefelong le legolo la dipontšho