Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ba Tlwaeleditšwe go Nea Bohlatse bjo bo Feletšego

Ba Tlwaeleditšwe go Nea Bohlatse bjo bo Feletšego

Ba Tlwaeleditšwe go Nea Bohlatse bjo bo Feletšego

“[Le] tlo ba dihlatse tša-ka motseng wa Jerusalêma le naxeng ka moka ya Juda le ya Samaria, xo fihla maxomong a lefase.”—DITIRO 1:8.

1, 2. Petro o be a neilwe taelo efe, gomme o be a e neilwe ke mang?

“JESU wa Natsaretha, . . . ó re laetše xo xoêlêla batho le xo mmeêla bohlatse bya xo re: Ké Yêna yo Modimo a mmeilexo Moahlodi wa ba ba phelaxo le ba ba hwilexo.” (Ditiro 10:38, 42) Ka mantšu ao, moapostola Petro o ile a hlalosetša Koronelio le ba lapa la gagwe ka taelo ye yeo a e neilwego ya go ba moebangedi.

2 Jesu o neile taelo yeo neng? Petro a ka ba a be a nagana ka seo Jesu yo a tsošitšwego a se boletšego pele ga ge a rotogela legodimong. Tiragalong yeo, Jesu o boditše barutiwa ba gagwe ba ba botegago gore: “[Le] tlo ba dihlatse tša-ka motseng wa Jerusalêma le naxeng ka moka ya Juda le ya Samaria, xo fihla maxomong a lefase.” (Ditiro 1:8) Lega go le bjalo, pejana ga moo, Petro o be a tseba gore bjalo ka ge e le morutiwa wa Jesu, o be a tla swanelwa ke go boledišana le ba bangwe ka tumelo ya gagwe go Jesu.

Nywaga e Meraro ya Tlwaetšo

3. Jesu o ile a dira mohlolo ofe, gomme ke taletšo efe yeo a ilego a e nea Petro le Andrea?

3 Dikgwedi tše sego kae ka morago ga ge a kolobeditšwe ka 29 C.E., Jesu o ile a dira boboledi moo Petro le ngwanabo e lego Andrea ba bego ba šoma gona e le barei ba dihlapi Lewatleng la Galilea. Ba šomile bošego ka moka eupša ba sa sware selo. Lega go le bjalo, Jesu o ile a ba botša gore: “[Šuthišetšang] kua xo lexo bodiba, Le fološê malôkwa a lena Le swarê dihlapi.” Ge ba se no dira seo Jesu a se boletšego, “ba tanya bontši byo boxolo bya dihlapi, lôkwa la bôná la bá la xaxoxa.” Ge Petro a bona mohlolo wo, o ile a tšhoga, eupša Jesu o ile a raka letšhogo la gagwe ka go bolela gore: “Se boifê; xo tloxa byalo O tlo ba morei wa xo phutha batho.”—Luka 5:4-10.

4. (a) Jesu o ile a hlama barutiwa ba gagwe bjang gore ba nee bohlatse? (b) Bodiredi bja barutiwa ba Jesu bo be bo tla bapišwa bjang le bja gagwe ka noši?

4 Kapejana, Petro le Andrea—gotee le Jakobo le Johane, e lego barwa ba Tsebedeo—ba ile ba tlogela diketswana tša bona gomme ba latela Jesu. Mo e nyakilego go ba ka nywaga e meraro, ba ile ba sepela le Jesu maetong a gagwe a go yo dira boboledi gomme ba tlwaeletšwa go ba baebangedi. (Mateo 10:7; Mareka 1:16, 18, 20, 38; Luka 4:43; 10:9) Bofelong bja nako yeo, ka Nisani 14, 33 C.E., Jesu o ile a ba botša gore: “E a ntumêlaxo, ó tlo dira medirô ye ke e diraxo, ó tlo dira le e fetišaxo yeo.” (Johane 14:12) Barutiwa ba Jesu ba be ba tla nea bohlatse bjo bo feletšego go etša ge Jesu a ile a dira bjalo eupša ba be ba tla bo nea ka tekanyo e kgolo. Go se go ye kae ba ile ba lemoga gore bona le barutiwa ka moka bao ba tlago go ba gona ba be ba tla nea bohlatse go “dithšaba ka moka,” go ba go fihla “bofelong bya lefase.”—Mateo 28:19, 20.

5. Ke ka ditsela dife re ka holwago ke tlwaetšo yeo Jesu a e neilego balatedi ba gagwe?

5 Re phela ‘bofelong bja mabaka ano.’ (Mateo 24:3) Ka go fapana le barutiwa bao ba pele, re ka se sepele le Jesu le go mo lebelela ge a dira boboledi go batho. Lega go le bjalo, re ka holwa ke tlwaetšo ya gagwe ka go bala ka Beibeleng mabapi le kamoo a ilego a dira boboledi ka gona le gore ke ditaelo dife tšeo a di neilego balatedi ba gagwe. (Luka 10:1-11) Go oketša moo, sehlogo se se tla ahla-ahla selo se sengwe sa bohlokwa kudu seo Jesu a se bontšhitšego barutiwa ba gagwe—boemo bja kgopolo bjo bo nepagetšego ka modiro wa boboledi.

Go Kgomega ka Batho

6, 7. Ke seka sefe sa Jesu seo se dirilego gore a atlege bodireding bja gagwe, gomme re ka mo ekiša bjang tabeng ye?

6 Ke ka baka la’ng Jesu a ile a nea bohlatse bjo bo atlegago gakaakaa? Lebaka le lengwe ke gore o be a kgahlegela batho kudu gomme a kgomega ka mo go tseneletšego ka bona. Mopsalme o boletše e sa le pele gore Jesu o tla “xauxêla mosenyi le mohloki.” (Psalme 72:13) O tloga a phethagaditše boporofeta bjoo. Beibele e bolela ka tiragalo e nngwe gore: “Xe a bôna mašaba a batho a ba šôkêlwa; ka xobane ba be ba lapile, bà lahlexile wa dinku tše di se naxo modiši.” (Mateo 9:36) Gaešita le batho bao ba bego ba dira dibe tše dikgolo ba ile ba bona gore o kgomega ka bona gomme ba thoma go mo rata.—Mateo 9:9-13; Luka 7:36-38; 19:1-10.

7 Le rena lehono re ka atlega ge e ba re kgomega ka batho ka mo go swanago. Pele o tšea karolo bodireding, ke ka baka la’ng o sa iphe nako ya go naganišiša mabapi le kamoo batho ba tlogago ba nyaka tsebišo yeo o ba išetšago yona? Nagana ka mathata ao ba ka bago ba e-na le ona ao a tlago go rarollwa feela ke Mmušo. Ikemišetše go ba le pono e nepagetšego ka motho yo mongwe le yo mongwe, ka ge o sa tsebe gore ke mang yo a tlago go arabela molaetšeng. Mohlomongwe motho yo o tlago go kopana le yena o be a dutše a rapelela gore motho yo a swanago le wena a tle go mo thuša!

Go Tutuetšwa ke Lerato

8. Ka ge ba ekiša Jesu, ke’ng se se tutueletšago balatedi ba gagwe gore ba bolele ka ditaba tše dibotse?

8 Ditaba tše dibotse tšeo Jesu a di tsebaditšego di be di le mabapi le go phethwa ga thato ya Jehofa, go kgethagatšwa ga leina la Gagwe le go godišwa ga bogoši bja Gagwe—e lego dikgang tša bohlokwa kudu tšeo batho ba lebeletšanego le tšona. (Mateo 6:9, 10) Ka ge a be a rata Tatagwe, Jesu o ile a tutueletšega go dula a botega go fihla bofelong le go nea bohlatse bjo bo feletšego mabapi le Mmušo wo o tlago go rarolla dikgang tšeo. (Johane 14:31) Ka ge balatedi ba Jesu lehono ba na le tutuetšo e swanago, ba tšea karolo ka mafolofolo bodireding. Moapostola Johane o itše: “Leratô la xo rata Modimo ké xe re e-ya ka melaô ya xaxwe,” go akaretša le molao wa go yo bolela ka ditaba tše dibotse le go dira barutiwa.—1 Johane 5:3; Mateo 28:19, 20.

9, 10. Ka ntle le lerato la go rata Modimo, ke lerato lefe le lengwe leo le re tutueletšago go nea bohlatse bjo bo feletšego?

9 Jesu o boditše balatedi ba gagwe gore: “Xe Le nthata, Le lôtôlê melaô ya-ka. E a naxo le melaô ya-ka ’me a e lôtôla, ké yêna a nthataxo.” (Johane 14:15, 21) Ka go rialo, lerato la go rata Jesu le swanetše go re tutueletša gore re hlatsele therešo gomme re kgomarele ditaelo tše dingwe tša Jesu. Tiragalong e nngwe yeo go yona Jesu a ilego a iponagatša ka morago ga ge a tsošitšwe, o ile a kgothaletša Petro gore: “Fudiša dikwanyana tša-ka. . . . Diša dinku tša-ka. . . . Fudiša dinku tša-ka.” Ke’ng seo se bego se swanetše go tutueletša Petro gore a dire seo? Jesu o boletše karabo ge a be a botšiša Petro leboelela gore: “A O a nthata? . . . A O a nthata? . . . A O a nthata?” Ee, lerato la Petro la go rata Jesu le maikwelo a gagwe a borutho ka yena, di be di tla mo tutueletša go nea bohlatse bjo bo feletšego, go hwetša “dikwanyana” tša Jesu, gomme ka morago ga moo a ba modiši wa tšona wa moya.—Johane 21:15-17.

10 Lehono, ga se ra tlwaelana le Jesu kgaufsi go etša kamoo Petro a bego a tlwaelane le yena. Lega go le bjalo, re na le kwešišo e tseneletšego mabapi le seo Jesu a re diretšego sona. Dipelo tša rena di tutuetšwa ke lerato le legolo leo le mo dirilego gore “a kwê lehu ka ’baka la bohle.” (Ba-Hebere 2:9; Johane 15:13) Re ikwa kamoo Paulo a ilego a ikwa ka gona ge a be a ngwala gore: “Re xapeletšwa ke leratô la Kriste, . . . Ó hwile ’bakeng sa bohle, xore ba ba phelaxo ba se kê ba hlwa ba iphelêla, ba phelêlê Yêna.” (2 Ba-Korinthe 5:14, 15) Re bontšha gore re tšeela godimo lerato leo Jesu a re ratago ka lona le gore re a mo rata ka go phetha taelo ya go nea bohlatse bjo bo feletšego. (1 Johane 2:3-5) Le ka mohla re ka se ke ra nyaka go itlwaetša mokgwa wa go se šetše ge e le mabapi le modiro wa boboledi, bjalo ka ge eka re lebelela sehlabelo sa Jesu e le sa bohlokwa bjo bo tlwaelegilego.—Ba-Hebere 10:29.

O ile a Lebiša Tlhokomelo ya Gagwe mo go Swanetšego

11, 12. Jesu o tlile lefaseng ka morero ofe, gomme o ile a lebiša tlhokomelo ya gagwe bjang mo go swanetšego?

11 Ge Jesu a be a le pele ga Pontio Pilato, o itše: “Ké se ke se tswáletšwexo; ke tletše sôna lefaseng xore ke bê hlatse ya therešô.” (Johane 18:37) Jesu ga se a ka a dumelela selo le ge e le sefe gore se mo šitiše go hlatsela therešo. Yeo e be e le thato ya Modimo bakeng sa gagwe.

12 Sathane o ile a tloga a leka Jesu tabeng ye. Ka morago ga ge Jesu a se no kolobetšwa, Sathane o ile a holofetša go mo dira motho yo a tumilego kudu lefaseng, ka go mo nea “mebušô ka moka ya lefase le letaxô la yôna.” (Mateo 4:8, 9) Ka morago, ba-Juda ba ile ba nyaka go mo dira kgoši. (Johane 6:15) Ba bangwe ba ka nagana ka mehola yeo e ka bago e ile ya tlišwa ke go amogela ga Jesu dikholofetšo tšeo, mohlomongwe ka go nea mabaka ka gore bjalo ka kgoši yeo e lego motho, Jesu a ka ba a ile a dira dilo tše dintši bakeng sa go hola batho. Lega go le bjalo, Jesu o ile a gana kgopolo e bjalo. O be a lebišitše tlhokomelo ya gagwe tabeng ya go hlatsela therešo.

13, 14. (a) Ke’ng se se paletšwego ke go fapoša tlhokomelo ya Jesu? (b) Gaešita le ge Jesu e be e le modiidi, o ile a fihlelela’ng?

13 Go oketša moo, Jesu ga se a ka a fapošwa ke go phegelela mahumo. Ka baka leo, ga se a ka a phela bophelo bja bohumi. O be a bile a se na madulo. Tiragalong e nngwe, o itše: “Diphukubyê di na le melete, le dinonyana tša sebakeng di na le dihlaxá; xe e le Morwa-motho xa a na mo a kaxo samiša hlôxô.” (Mateo 8:20) Ge Jesu a be a e-hwa, selo setee feela sa gagwe sa bohlokwa se go begilwego ka sona e be e le seaparo seo bahlabani ba Roma ba ilego ba se direla matengwa. (Johane 19:23, 24) Lega go le bjalo, na Jesu o be a paletšwe bophelong? Ga go bjalo le gatee!

14 Jesu o fihleletše dilo tše dintši go feta tšeo motho yo a humilego kudu yo a ratago go thuša batho a bego a ka di fihlelela. Paulo o itše: “Kxauxêlô ya Mong wa rena Jesu Kriste Le a e tseba, xobane—è le mohumi—a ba modiidi ka ’baka la lena xore Le humišwê ka bodiidi bya xaxwe.” (2 Ba-Korinthe 8:9; Ba-Filipi 2:5-8) Gaešita le ge e be e le modiidi, Jesu o ile a dira gore go kgonege gore baikokobetši ba thabele bophelo bjo bo sa felego ba phethagetše. Re tloga re mo leboga gakaakang! Le gona, re tloga re thabela gakaakang moputso wo a o hweditšego ka baka la ge a ile a dula a lebišitše tlhokomelo ya gagwe go direng thato ya Modimo!—Psalme 40:8; Ditiro 2:32, 33, 36.

15. Ke selo sefe sa bohlokwa kudu go feta mahumo?

15 Bakriste bao lehono ba katanelago go ekiša Jesu le bona ba gana go fapošwa ke go phegelela mahumo. (1 Timotheo 6:9, 10) Ba lemoga gore mahumo a ka dira gore bophelo e be bjo bo thabišago, eupša ba tseba gore mahumo a ka se ba nee bokamoso bja sa ruri. Ge Mokriste a e-hwa, mahumo a gagwe a dilo tše di bonagalago ga e sa le a bohlokwa go yena go fo etša ge seaparo sa Jesu e be e se sa bohlokwa go yena ge a be a e-hwa. (Mmoledi 2:10, 11, 17-19; 7:12) Ge Mokriste a e-hwa, selo setee sa bohlokwa e le ka kgonthe seo a nago le sona ke tswalano ya gagwe le Jehofa le Jesu Kriste.—Mateo 6:19-21; Luka 16:9.

Ga se a ka a Fapošwa ke Kganetšo

16. Jesu o ile a lebeletšana bjang le kganetšo?

16 Kganetšo ga se ya ka ya fapoša Jesu morerong wa gagwe wa go hlatsela therešo. Ga se a ka a nyamišwa le ke go tseba gore bodiredi bja gagwe bja lefaseng bo tla feleletša ka go hwa ga gagwe lehu la sehlabelo. Paulo o boletše mabapi le Jesu gore: “E a tiišitšego go rwala [“kota ya tlhokofatšo,” NW] ka baka la thabo ye a e beetšwego ka pele, a sa re selo ka dihlong, gomme o dutše ka letsogong le letona go [terone] ya Modimo.” (Ba-Hebere 12:2, PK) Ela hloko gore Jesu ‘ga se a ka a bolela selo ka dihlong.’ O be a sa tshwenywe ke seo baganetši ba gagwe ba bego ba se nagana ka yena. O be a lebišitše tlhokomelo ya gagwe go direng thato ya Modimo.

17. Re ka ithuta’ng kgotlelelong ya Jesu?

17 Paulo o kgothaletša Bakriste gore ba diriše thuto ya Jesu ya kgotlelelo, ka gore: “Le fêlê Le tseba Yêna e a sa kaxo a fêla pelo xe ba-dira-dibe ba mo xanetša xa-kaakaa, xore Le se lapê dipelo la lesetša.” (Ba-Hebere 12:3) Ke therešo gore e ka ba mo go lapišago go lebeletšana le kganetšo le go kwerwa letšatši le letšatši. E ka ba mo go lapišago go tšwela pele o ganetša dikgoketšo tša lefase, mohlomongwe le go ntšhwa diphošo ke ba leloko bao ba nyakago gore o itirele seo go thwego ke leina. Lega go le bjalo, ka go swana le Jesu re lebelela go Jehofa bakeng sa thekgo ge re dutše re ikemišeditše go etiša Mmušo pele maphelong a rena.—Mateo 6:33; Ba-Roma 15:13; 1 Ba-Korinthe 2:4.

18. Ke thuto efe e botse yeo re ka ithutago yona mantšung ao Jesu a a boditšego Petro?

18 Go gana ga Jesu go fapošwa go ile gwa bonagala ge a be a thoma go botša barutiwa ba gagwe ka lehu la gagwe leo le tlago. Petro o ile a mo kgothaletša gore ‘a lotege’ gomme a mo kgonthišetša gore ‘tšeo di ka se ke tša mo diragalela.’ Jesu o ile a gana go theetša selo le ge e le sefe seo se bego se ka fokodiša boikemišetšo bja gagwe bja go dira thato ya Jehofa. O ile a furalela Petro gomme a re: “Tloxa fá pele xa-ka, wene Lenaba; O a nkxopiša, xobane xa O eleletše tša Modimo, O eleletša tša batho.” (Mateo 16:21-23) Eka ka mehla re ka ba le boikemišetšo bjo bo swanago bja go ganetša dikgopolo tša batho. Ka godimo ga fao, anke ka mehla re hlahlwe ke dikgopolo tša Modimo.

Go Tlišwa ga Mehola ya Kgonthe

19. Gaešita le ge Jesu a be a dira mehlolo, karolo ya bohlokwa ya bodiredi bja gagwe e be e le efe?

19 Jesu o ile a dira mehlolo e mentši yeo e bego e bontšha gore ke yena Mesia. O ile a ba a tsoša le bahu. Mediro yeo e ile ya goketša mašaba, eupša Jesu o be a se a fo tla lefaseng go tlo dira mediro ya go hola setšhaba. O be a tletše go tlo hlatsela therešo. O be a tseba gore mehola le ge e le efe ya dilo tše di bonagalago yeo a bego a e nea e be e le ya nakwana. Gaešita le bao ba bego ba tsošitšwe ba be ba tla hwa gape. Ke feela ka go hlatsela therešo moo a bego a ka kgona go thuša ba bangwe gore ba hwetše bophelo bjo bo sa felego.—Luka 18:28-30.

20, 21. Ke teka-tekano efe yeo Bakriste ba therešo ba e kgomarelago tabeng ya go dira botse?

20 Lehono, batho ba bantši ba leka go ekiša mediro ya Jesu e mebotse ka go aga dipetlele goba go dira ditirelo tše dingwe bakeng sa badiidi ba lefaseng. Maemong a mangwe, ba dira se ka boikgafo bjo bogolo, gomme boikemišetšo bja bona bjo bobotse bo a retega; eupša kimollo le ge e le efe yeo ba e neago e fo ba ya nakwana. Mmušo ke wona feela woo o tlago go tliša kimollo ya sa ruri. Ka go rialo, Dihlatse tša Jehofa di lebiša tlhokomelo ya tšona tabeng ya go hlatsela therešo mabapi le Mmušo go etša ge Jesu a ile a dira bjalo.

21 Ke therešo gore Bakriste ba therešo ba dira mediro e mebotse. Paulo o ngwadile gore: “Byale xe re sa na le lebaka, a re direng botse; re bo dirêlê batho bohle, xa-xolo re bo dirêlê batho ba-bô-rena ba tumêlô.” (Ba-Galatia 6:10) Dinakong tša mathata goba ge motho a nyaka thušo, ga re dika-dike go ‘dira botse’ go baagišani ba rena goba go bana babo rena ba Bakriste. Lega go le bjalo, re dula re lebišitše tlhokomelo ya rena moo e swanetšego—tabeng ya go hlatsela therešo.

Ithuteng Mohlaleng wa Jesu

22. Ke ka baka la’ng Bakriste ba dira boboledi go baagišani ba bona?

22 Paulo o ngwadile gore: “Nka ba yo madi-mabe xe nka lesa xo bolêla Ebangedi [“ditaba tše dibotse,” NW].” (1 Ba-Korinthe 9:16) O be a sa hlokomologe ditaba tše dibotse ka gobane go bolela ka tšona go be go bolela bophelo go yena le go bao ba mo kwago. (1 Timotheo 4:16) Re lebelela bodiredi bja rena ka tsela e swanago. Re nyaka go thuša baagišani ba rena. Re nyaka go bontšha lerato la rena la go rata Jehofa. Re nyaka go bontšha lerato la rena la go rata Jesu le tebogo ya rena ya go leboga lerato la gagwe le legolo leo a re ratago ka lona. Ka go rialo, re bolela ditaba tše dibotse gomme ga re sa ‘phelela dikganyogo tša batho, eupša re phelela thato ya Modimo.’—1 Petro 4:1, 2.

23, 24. (a) Ke thuto efe yeo re ithutago yona mohlolong wa dihlapi? (b) Ke bomang lehono bao ba neago bohlatse bjo bo feletšego?

23 Ka go swana le Jesu, tlhokomelo ya rena ga e fapošwe ke ge ba bangwe ba re kwera goba ba gana molaetša wa rena ka bogale. Re ithuta thuto go tšwa mohlolong woo Jesu a o dirilego ge a be a bitša Petro le Andrea gore ba mo latele. Re kwešiša gore ge re e-kwa Jesu, gomme ka tsela ya seswantšhetšo re fološa malokwa a rena gaešita le meetseng ao go ona go bonagalago go se na selo, go rea ga rena go ka tšweletša mafelelo a mabotse. Bakriste ba bantši bao e lego barei ba dihlapi ba ile ba kgona go rea tše dintši ka morago ga go šoma ka nywaga e mentši meetseng ao a bego a bonagala a se na selo. Ba bangwe ba ile ba kgona go ya lefelong leo ba bego ba ka kgona go rea ka katlego kudu gomme ba hwetša dihlapi tše dintši moo. Go sa šetšwe selo le ge e le sefe seo re se dirago, re ka se ke ra lesa go fološa malokwa a rena. Re a tseba gore Jesu ga se a tšwa a bolela gore modiro wa boboledi o phethilwe karolong le ge e le efe ya lefase.—Mateo 24:14.

24 Dihlatse tša Jehofa tša ka godimo ga dimilione tše tshela mo nakong ye di swaregile ka modiro wo dinageng tša ka godimo ga tše 230. Tokollo ya Morokami ya February 1, 2005, e tla ba e swere pego ya ngwaga le ngwaga ya lefase ka bophara ya modiro wa tšona wa ngwageng wa tirelo wa 2004. Pego yeo e tla nea bohlatse ka ditšhegofatšo tša Jehofa tše di humilego modirong wa boboledi. Nakong yeo e sa šaletšego tshepedišo ye ya dilo, anke re tšweleng pele re nagana ka mantšu a Paulo a tutuetšago a rego: “Baa sexoeledi sa Lentšu, O le êmêlê.” (2 Timotheo 4:2) Eka re ka tšwela pele re nea bohlatse bjo bo feletšego go ba go fihla ge Jehofa a bolela gore modiro o phethilwe.

Go thoma lenyaga, Pego ya Ngwaga wa Tirelo wa Dihlatse tša Jehofa Lefaseng ka Bophara e ka se sa tšwelela tokollong ya Morokami ya January 1. Go e na le moo e tla gatišwa tokollong ya February 1.

Na o ka Araba?

• Re ka holwa bjang ke tlwaetšo yeo Jesu a e neilego barutiwa ba gagwe?

• Boemo bja Jesu bja kgopolo e be e le bofe mabapi le batho bao a bego a dira boboledi go bona?

• Ke’ng se se re tutueletšago go nea bohlatse bjo bo feletšego?

• Ke ka ditsela dife re ka dulago re lebišitše tlhokomelo ya rena go direng thato ya Modimo, go etša ge Jesu a ile a dira?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 15]

Re tla atlega bodireding bja rena ge e ba re ipontšha re kgomega ka batho go etša ge Jesu a ile a dira bjalo

[Seswantšho go letlakala 16, 17]

Ge e le gabotse Jesu o tlile lefaseng gore a tlo hlatsela therešo

[Diswantšho go letlakala 17]

Dihlatse tša Jehofa di lebiša tlhokomelo ya tšona go neeng bohlatse bjo bo feletšego