Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kamoo o ka Šireletšago Bana ba Gago ka Bohlale bjo bo Tšwago go Modimo

Kamoo o ka Šireletšago Bana ba Gago ka Bohlale bjo bo Tšwago go Modimo

Kamoo o ka Šireletšago Bana ba Gago ka Bohlale bjo bo Tšwago go Modimo

MEBELE ya rena e lwa ntwa letšatši le lengwe le le lengwe. E swanetše go lwa le diphedi tše dinyenyane kudu, diphela-ka-dingwe le ditwatši tše dintši. Re leboga gore bontši bja rena re na le tshepedišo ya leabela ya go lwantšha malwetši yeo e re phemelago ditlhaselong tše bjalo gomme ya re šireletša gore re se ke ra swarwa ke malwetši a mantši ao a fetelago.

Ka tsela e swanago, re le Bakriste re swanetše go lwantšha dikgopolo le ditekanyetšo tšeo e sego tša Mangwalo gotee le dikgateletšo tšeo di ka senyago bophelo bja rena bjo bobotse bja moya. (2 Ba-Korinthe 11:3) E le gore re lwantšhe go hlaselwa ga menagano ya rena le dipelo letšatši le letšatši, re swanetše go ba le mekgwa ya go itšhireletša moyeng.

Mekgwa e bjalo ya go itšhireletša e nyakega kudu-kudu bakeng sa bana ba rena, ka ge ba sa belegwe ba e-na le mekgwa ya go itšhireletša moyeng yeo e ka lwantšhago moya wa lefase. (Ba-Efeso 2:2) Ge bana ba dutše ba gola, ke gabohlokwa gore batswadi ba ba thuše gore ba be le mekgwa ya bona ka noši ya go itšhireletša. Mekgwa yeo ya go itšhireletša e ithekgile ka eng? Beibele e hlalosa gore: “Bohlale motho ó bo newa ke Modimo; . . . ó letile tsela ya baratwa ba xaxwe.” (Diema 2:6, 8) Bohlale bjo bo tšwago go Modimo bo ka šireletša tsela ya bafsa bao mohlomongwe ba ka nwelelago bogwereng bjo bo gobatšago, kgateletšong ya dithaka goba boithabišong bjo bo sa hlwekago. Batswadi ba ka latela bjang tlhahlo ya Jehofa gomme ba tsenya bohlale bjo bo tšwago go yena ka baneng ba bona?

Go Tsoma Bogwera bjo bo Agago

Ke mo go kwagalago gore bafsa ba ba lego mahlalagading ba rata go gwerana le bafsa ba bangwe ba ba lego mahlalagading, eupša go gwerana feela le batho ba bangwe bao ba se nago phihlelo go ka se ba thuše gore ba be le bohlale bjo bo tšwago go Modimo. Seema se lemoša ka gore: ‘Bošilo bo gwerane le pelo ya mošemanyana.’ (Diema 22:15) Ka gona, batswadi ba bangwe ba thušitše bana ba bona bjang go diriša bohlale bjo bo tšwago go Modimo tabeng ye ya bogwera?

Tate yo a bitšwago Don * o itše: “Bašemane ba rena ba be ba fetša nako e ntši le bagwera bao e lego dithaka tša bona, eupša nako yeo ka moka ba be ba e fetša ba le ka gae, re le gona. Re be re laletša bagwera ba bona legaeng la rena leo le bego le dula le tletše bafsa, bao re bego re ba fepa le go ba dira gore ba ikwe ba amogelegile. Re be re thabela go kgotlelela lešata le leema-ema ka ngwakong wa rena e le gore go be le boemo bjo bo šireletšegilego bjo bana ba rena ba ka ithabišago go bjona.”

Brian le Mary ba na le bana ba bararo ba babotse eupša ba tloga ba dumela gore go ba tlwaetša go be go se bonolo ka mehla. Ba hlalositše gore: “Phuthegong ya gabo rena, go be go e-na le bafsa ba sego kae ba ba bego ba le nywageng ya mafelelo ya mahlalagadi bao ba bego ba ka gwerana le morwedi wa rena Jane. Lega go le bjalo, o be a e-na le mogwera o tee yo a bitšwago Susan, yo e bego e le mofsa yo a nago le bogwera le yo a dulago a thabile. Lega go le bjalo, batswadi ba gagwe e be e se batho bao ba swarago bana ka thata go swana le rena. Ka go fapana le Jane, Susan o be a dumelelwa go intšha bošego, a apara dikhethe tše dikopana kudu, a theetša mmino o belaetšago e bile a bogela difilimi tše di sa swanelago. Ka nako e telele, Jane o be a e-na le bothata bja go kwešiša pono ya rena ka dilo. Go ya ka yena, batswadi ba Susan ba be ba bonagala e le bao ba kwešišago kudu, mola rena re be re lebelelwa re le bao ba swarago bana ka thata kudu. E bile feela ka morago ga ge Susan a tsene mathateng moo Jane a ilego a lemoga gore go ema ga rena re tiile go ile gwa mo šireletša. Re thabišwa kudu ke gore ga se ra ka ra fokodiša boemo bja rena mabapi le seo re bego re dumela gore se swanetše morwedi wa rena.”

Go etša Jane, bafsa ba bantši ba ithutile bohlale bja go kgopela tlhahlo ya batswadi ba bona tabeng ye ya bogwera. Seema se re: “Tsêbê e thaetšaxo thsôlô ye e phedišaxo, e itiša le bahlale.” (Diema 15:31) Bohlale bjo bo tšwago go Modimo bo dira gore bafsa ba nyake go ba le bagwera bao ba agago.

Go Lebeletšana le Kgateletšo ya Gore o Itumelelanye le Boemo

Seo se tswalanago kgaufsi le bogwera ke kgateletšo ya dithaka. Letšatši le letšatši, kgateletšo e hlasela mekgwa ya bana ba rena ya go itšhireletša e le gore ba itumelelanye le boemo. Ka ge bafsa gantši ba nyaka go amogelwa ke dithaka tša bona, kgateletšo ya dithaka e ba dira gore ba dumelelane le seo lefase le se lebelelago e le se se kgahlišago.—Diema 29:25.

Beibele e re gopotša gore “lefase le a feta, le yôna kxanyoxô ya lôna.” (1 Johane 2:17) Ka go rialo, batswadi ga se ba swanela go dumelela bana ba bona gore ba tutuetšwe kudu ke dipono tša lefase. Ba ka thuša bana ba bona bjang gore ba nagane ka tsela ya Bokriste?

Richard o re: “Morwedi wa-ka ka mehla o be a nyaka go apara seo bafsa ba bangwe ba bego ba se apara. Ka gona, re ile ra boledišana le yena ka go se fele pelo mabapi le mehola le dikotsi tša kgopelo e nngwe le e nngwe yeo a e dirago. Gaešita le tabeng ya meaparo yeo re bego re e lebelela e le e amogelegago, re ile ra latela keletšo yeo re e kwelego nywageng e mmalwa e fetilego e rego, ‘Motho yo bohlale ga e be yena wa pele tabeng ya go thoma mokgwa o mofsa wa go apara e bile ga e be yena wa mafelelo go o tlogela.’”

Mma yo a bitšwago Pauline o lwa le kgateletšo ya dithaka ka tsela e nngwe. O gopola gore: “Ke ile ka bontšha kgahlego dilong tšeo bana ba-ka ba di ratago gomme ka mehla ke be ke e-ya phapošing ya bona gore ke yo boledišana le bona. Dipoledišano tše tše ditelele di ile tša nthuša gore ke kgone go tutuetša dikgopolo tša bona le go ba thuša go nagana ka ditsela tše dingwe tša go lebelela dilo.”

Kgateletšo ya dithaka e ka se fele, ka gona go bonagala batswadi ba tla lebeletšana le ntwa e sa felego ya go ‘šwalalanya maano a lefase’ le go thuša bana ba bona go ‘tlema megopolo ya bona, e le gore ba kwe Kriste.’ (2 Ba-Korinthe 10:5) Eupša ka go ‘tiiša thapelong,’ bobedi batswadi le bana ba tla matlafatšwa e le gore ba phethe modiro wo wa bohlokwa.—Ba-Roma 12:12; Psalme 65:2.

Kgoketšo e Matla ya Boithabišo

Tutuetšo ya boraro yeo batswadi ba ka hwetšago go le thata go lebeletšana le yona ke boithabišo. Bana ba banyenyane ka tlhago ba rata go bapala. Bana ba bantši ba bagolo le bona ba tloga ba nyaka go ithabiša. (2 Timotheo 2:22) Eupša ge e ba kganyogo ye e kgotsofatšwa ka tsela e sego ya bohlale, e ka fokodiša mekgwa ya bona ya go itšhireletša moyeng. Kotsi gantši e tla ka ditsela tše pedi.

Ya pele ke gore boithabišo bjo bontši bo bonagatša ditekanyetšo tše di gobogilego tša boitshwaro tša lefase. (Ba-Efeso 4:17-19) Lega go le bjalo, ka tlwaelo di bontšhwa ka tsela e kgahlišago le e gogelago. Se se ka tloga se bea bafsa kotsing, bao ba ka bago ba sa lemoge melaba ye.

Ya bobedi ke gore tekanyo ya nako yeo e fetšwago boithabišong le yona e ka baka mathata. Go ba bangwe, go ithabiša e ba selo sa bohlokwa kudu bophelong, gomme go fetša nako ya bona e ntši kudu le matla. Seema se lemoša gore “xo ja dinose ka kudu xa xo botse.” (Diema 25:27) Ka mo go swanago, boithabišo bjo bo feteletšego bo tla fediša kganyogo ya dijo tša moya gomme gwa dira gore motho a feleletše a tšwafa monaganong. (Diema 21:17; 24:30-34) Go thabela dilo tša lefase le ka mo go feletšego go tla thibela bafsa gore ba se “thopê bophelô byo bo sa felexo”—bophelo bjo bo sa felego lefaseng la Modimo le lefsa. (1 Timotheo 6:12, 19) Batswadi ba ile ba lebeletšana bjang le tlhohlo ye?

Mari Carmen, e lego mma yo a nago le barwedi ba bararo, o itše: “Re be re nyaka gore barwedi ba rena ba thabele boitapološo bjo bo agago. Ka gona, ka mehla re be re intšha re le lapa, gomme le bona ba be ba fetša nako le bagwera ba bona ba ka phuthegong. Eupša re be re bea boitapološo maemong a bjona. Re be re bo swantšha le dijo tša go fološetša—ke dijo tše bose eupša ga di na phepo e ntši. Ba ile ba ithuta go ba bašomi ka gae, sekolong le ka phuthegong.”

Don le Ruth ba ile ba dira maiteko a go rulaganya boithabišo. Ba hlalosa gore: “Re be re beetše letšatši la Mokibelo ka thoko e le ‘letšatši la lapa.’ Re be re tšea karolo tirelong ya tšhemo mesong, re e-ya go rutha thapama gomme re e-ja dijo tše di kgethegilego mantšiboa.”

Ditlhaloso tša batswadi ba di bontšha bohlokwa bja go ba ba leka-lekanego tabeng ya go rulaganya boithabišo bjo bo agago le go bo bea maemong a bjona a swanetšego bophelong bja Bokriste.—Mmoledi 3:4; Ba-Filipi 4:5.

Bota Jehofa

Ke therešo gore go ka tšea nywaga e mentši gore o hlagolele mekgwa ya go itšhireletša moyeng. Ga go na sehlare sa mohlolo seo se tlago go tsenya bohlale bjo bo tšwago go Modimo ka baneng ba gago, gomme sa ba tutueletša go bota Tatago bona wa legodimong. Go e na le moo, batswadi ba swanetše go “ba etetša ka xo ba ruta le xo ba eletša tša Morêna.” (Ba-Efeso 6:4) Go “ba eletša” mo mo go tšwelago pele go bolela gore ba thuše bana go lebelela dilo ka tsela yeo Modimo a di lebelelago ka yona. Batswadi ba ka fihlelela seo bjang?

Thuto ya lapa ya ka mehla ya Beibele ke ya bohlokwa kudu e le gore ba atlege. Thuto ye e ‘budulla mahlo a bana e le gore ba ka kgona go bona mehlolo melaong ya Modimo.’ (Psalme 119:18) Diego o ile a lebelela thuto ya lapa e le ya bohlokwa kudu gomme ka go rialo a thuša bana ba gagwe gore ba batamele kgaufsi le Jehofa. O itše: “Ke be ke lokišeletša thuto ka kelohloko. Ka go dira nyakišišo ka dikgatišong tše di theilwego Mangwalong, ke ile ka kgona go dira gore baanegwa ba Beibele e be ba kgonthe go bana ba-ka. Ke ile ka kgothaletša bana gore ba ipapetše le batho ba ba ba botegago. Se se ile sa dira gore bana ba-ka ba dule ba gopola dilo tšeo di thabišago Jehofa.”

Le gona bana ba ithuta maemong a sa rulaganyetšwago. Moše o ile a kgothaletša batswadi gore ba bolele ka dikgopotšo tša Jehofa ‘ge ba dutše ka ngwakong wa bona, ge ba le tseleng le ge ba yo robala le ge ba tsoga.’ (Doiteronomio 6:7) Tate yo mongwe o hlalositše gore: “Morwa wa-ka o nyaka nako ya gore a kgone go ntšha sa mafahleng. Ge re sepela-sepela goba re dira mošomo re le gotee, mafelelong o kgona go tšweletša maikwelo a gagwe. Mabakeng a, re ba le dipoledišano tše di kgahlišago tšeo di holago rena ka bobedi.”

Dithapelo tša batswadi le tšona di na le tutuetšo e kgolo baneng ba bona. Go kwa ge batswadi ba bona ba batamela Modimo ka boikokobetšo gomme ba mo kgopela thušo le tebalelo, go tutueletša bana gore ba ‘dumele gore o gona.’ (Ba-Hebere 11:6) Batswadi ba bantši bao ba atlegago ba gatelela bohlokwa bja go rapela gotee le le lapa, gomme dithapelong tše ba ba le tšeo di akaretšago mathata a sekolong le dilo tše dingwe tšeo di tshwenyago bana ba bona. Tate yo mongwe o boletše gore mosadi wa gagwe ka mehla o rapela le bana pele ga ge ba e-ya sekolong.—Psalme 62:8; 112:7.

“A re se kê ra Lapa xo Dira Botse”

Batswadi ka moka ba dira diphošo gomme ba ka itsholela tsela yeo ba ilego ba lebeletšana le maemo a itšego ka yona. Lega go le bjalo, Beibele e re kgothaletša gore re tšwele pele re leka, e le gore “re se kê ra lapa xo dira botse.”—Ba-Galatia 6:9.

Lega go le bjalo, batswadi ba ka ikwa ba nyaka go lahlela toulo, ge ka dinako tše dingwe ba fo ba ba palelwa ke go kwešiša bana ba bona. Go ka ba bonolo go phetha ka gore moloko o mofsa ke o fapanego e bile ke o thata. Eupša ge e le gabotse, bana lehono ba na le mafokodi a swanago le ao meloko e fetilego e bilego le ona, gomme le bona ba lebeletšana le diteko tše di swanago, gaešita le ge kgateletšo ya gore ba dire diphošo e ka ba e oketšegile. Ka gona, tate yo mongwe, ka morago ga go phošolla morwa wa gagwe, o ile a mo homotša ka go tšwela pele a bolela ka botho gore: “Pelo ya gago e fo ba e nyaka go dira seo pelo ya-ka e bego e nyaka go se dira ge ke be ke le nywageng ya gago.” Batswadi ba ka no se tsebe mo gontši ka di-computer, eupša ba tseba mo gontši ka ditshekamelo tša nama e sa phethagalago.—Mateo 26:41; 2 Ba-Korinthe 2:11.

Mohlomongwe bana ba bangwe ba dika-dika go arabela tlhahlong ya batswadi ba bona e bile ba rabela malebana le tayo yeo ba e newago. Lega go le bjalo, tabeng ye le gona kgotlelelo e bohlokwa kudu. Go sa šetšwe gore ba thoma ka go dika-dika goba ka borabele, bana ba bantši ba feleletša ba arabela. (Diema 22:6; 23:22-25) Matthew, e lego mofsa wa Mokriste yo ga bjale a hlankelago ofising ya lekala ya Dihlatse tša Jehofa o hlalositše gore: “Ge ke be ke le mofsa wa mahlalagading, ke be ke nagana gore dithibelo tša batswadi ba-ka e be e le tše di sa lokago. Godimo ga moo, ke be ke nea mabaka ka gore ge e ba batswadi ba bagwera ba-ka ba be ba dumelela selo se itšego, ke ka baka la’ng ba-ka ba sa se dumelele? Le gona ke be ke befelwa kudu ge ka dinako tše dingwe ba be ba nkotla ka go nkganetša go yo bapala ka go sesiša seketswana—e lego selo seo ke bego ke se rata. Lega go le bjalo, ge ke lebelela morago ke lemoga gore tayo yeo batswadi ba-ka ba nneilego yona e be e le e holago le e nyakegago. Ke leboga gore ba nneile tlhahlo yeo ke bego ke e nyaka ge ke be ke e nyaka.”

Ga go pelaelo gore gaešita le ge bana ba rena ka dinako tše dingwe ba ka swanelwa ke go phela boemong bjo bo gobatšago moyeng, ba sa dutše ba ka gola gore e be Bakriste ba babotse. Go etša ge Beibele e holofetša, bohlale bjo bo tšwago go Modimo bo ka ba nea mekgwa ya go itšhireletša moyeng. “Ké moo bohlale bo tsênaxo mo pelong ya xaxo; ’me tsebô e tlo natefêla môya w’axo. Xôna keleletšô e tlo Xo lôtôla; O tlo namolêlwa ke temoxô. Mohla tsela e befaxo, O tlo hlakodišwa le ’atleng tša batho-baradia.”—Diema 2:10-12.

Go ima ngwana ka dikgwedi tše senyane ga se modiro o bonolo. Le gona, nywaga e latelago e 20 e ka tliša bohloko le lethabo. Eupša ka gobane ba rata bana ba bona, batswadi ba Bakriste ba katana kamoo ba ka kgonago gore ba šireletše bana ba bona ka bohlale bjo bo tšwago go Modimo. Maikwelo ao ba nago le ona ka bana ba bona a swana le ao Johane a bego a e-na le ona ka bana ba gagwe ba moya, ge a re: “Nna xa ke na lethabô le le fetaxo leo la xe ke kwa xore bana ba-ka ba swere tsela ya therešô.”—3 Johane 4.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 7 Maina a mangwe sehlogong se a fetotšwe.

[Seswantšho go letlakala 24]

“Re be re laletša bagwera ba bona legaeng la rena leo le bego le dula le tletše bafsa”

[Seswantšho go letlakala 25]

Bontšha kgahlego dilong tšeo bana ba gago ba di ratago

[Diswantšho go letlakala 26]

“Ke be ke lokišeletša thuto ka kelohloko”