Kgomarelang Mohlala wo Jesu a o Beilego
Kgomarelang Mohlala wo Jesu a o Beilego
“Ke Le beetše mokxwa, xore le lena Le dirê se Nna ke se dirilexo.”—JOHANE 13:15.
1. Ke ka baka la’ng Jesu e le mohlala wo Bakriste ba swanetšego go o ekiša?
HISTORING ka moka ya batho, go na le motho o tee feela yo a phetšego bophelo bja gagwe ka moka a sa dire dibe. Motho yoo ke Jesu. Ka ntle le Jesu, ‘ga go motho yo a sa kego a senya.’ (1 Dikxoši 8:46; Ba-Roma 3:23) Ka baka leo, Bakriste ba kgonthe ba lebelela Jesu e le mohlala o phethagetšego wo ba swanetšego go o ekiša. Ge e le gabotse, ka Nisani 14, 33 C.E., pejana ga lehu la gagwe, Jesu ka boyena o ile a botša balatedi ba gagwe gore ba mo ekiše. O itše: “Ke Le beetše mokxwa, xore le lena Le dirê se Nna ke se dirilexo.” (Johane 13:15) Bošegong bjoo bja mafelelo, Jesu o ile a bolela ka ditsela tše mmalwa tšeo ka tšona Bakriste ba swanetšego go katanela gore ba swane le yena. Sehlogong se, re tla ahla-ahla tše dingwe tša tšona.
Go Nyakega ga Boikokobetšo
2, 3. Ke ka ditsela dife Jesu e bego e le mohlala o phethagetšego wa boikokobetšo?
2 Ge Jesu a be a kgothaletša barutiwa ba gagwe gore ba latele mohlala wo a o beilego, ge e le gabotse o be a bolela ka boikokobetšo. Ditiragalong tše mmalwa, o ile a eletša balatedi ba gagwe gore ba ikokobetše, gomme bošegong bja Nisani 14, o ile a bontšha go ba ga gagwe le boikokobetšo ka go hlapiša baapostola ba gagwe maoto. Ke moka Jesu a re: “Byale xe Nna ke lexo Moruti le Morêna, kè Le hlatswitše maoto, le lena xo Le swanetše xe Le hlatswana maoto.” (Johane 13:14) Ka morago ga moo, o ile a botša baapostola ba gagwe gore ba latele mohlala wo a o beilego. Le gona, woo e be e tloga e le mohlala o mogolo gakaakang wa boikokobetšo!
3 Moapostola Paulo o re botša gore pele ga ge Jesu a e-tla lefaseng, o be “à le ka lebopô le Modimo a lexo ka lôna.” Lega go le bjalo, o ile a tlogela tšohle tšeo a bego a e-na le tšona gomme a ba motho wa maemo a tlasana. Go feta moo, o ile “a ikokobetša a ba e a kwaxo le xo iša lehung, lehung la [“koteng ya tlhokofatšo,” NW].” (Ba-Filipi 2:6-8) Nagana ka seo. Jesu, e lego motho yo a lego maemong a bobedi ka bogolo legohleng, o ile a dumela gore a be tlase ga barongwa, a belegwe e le ngwana yo a sa kgonego go itirela selo, a gole a e-kwa batswadi ba ba sa phethagalago, gomme mafelelong a hwe bjalo ka sesenyi se se nyatšegago. (Ba-Kolose 1:15, 16; Ba-Hebere 2:6, 7) A boikokobetšo bjo bokaakang! Na go a kgonega gore re ekiše “kxopolô” yeo gomme re hlagolele “xo ipoetša” mo go bjalo? (Ba-Filipi 2:3-5) Ee, eupša ga go bonolo.
4. Ke dilo dife tšeo di dirago gore batho ba ikgogomoše, eupša ke ka baka la’ng boikgogomošo bo le kotsi?
4 Lelatodi la boikokobetšo ke boikgogomošo. (Diema 6:16-19) Boikgogomošo bo ile bja lebiša go weng ga Sathane. (1 Timotheo 3:6) Go bonolo gore bo mele pelong ya motho, gomme ge bo šetše bo metše, go thata go bo tumola. Batho ba ikgogomoša ka naga ya bona, morafo wa bona, dilo tšeo ba nago le tšona, thuto ya bona, dilo tša lefase tšeo ba di fihleletšego, maemo a bona setšhabeng, ponagalo ya bona, bokgoni bja bona go tša dipapadi le ka dilo tše dingwe tše dintši. Lega go le bjalo, ga go le setee sa dilo tše seo se lego bohlokwa go Jehofa. (1 Ba-Korinthe 4:7) Le gona ge e ba di re dira gore re ikgogomoše, di senya tswalano ya rena le yena. “Morêna ké yo moxolo-xolo, ’me ó bôna babôtlana; le wa xo iphaxamiša ó mo tseba ka kxolê.”—Psalme 138:6; Diema 8:13.
Go Ikokobetša go Bana Babo Rena
5. Ke ka baka la’ng e le gabohlokwa gore bagolo ba ikokobetše?
5 Gaešita le go tšea ga rena karolo tirelong ya Jehofa le dilo tšeo re di fihleletšego go yona ga se tša swanela go re dira gore re ikgogomoše; le boikarabelo bja rena ka phuthegong ga se bja swanela go re dira gore re ikgogomoše. (1 Koronika 29:14; 1 Timotheo 6:17, 18) Ge e le gabotse, ge re e-na le boikarabelo bjo bogolo kudu, re swanetše gore re be bao ba ikokobeditšego kudu. Moapostola Petro o ile a kgothaletša bagolo gore ba se ke ba “buša diphuthego ka bogoši, eupša [ba] beele mohlape mehlala.” (1 Petro 5:3, PK) Bagolo ba kgethilwe gore e be bahlanka le mehlala, e sego marena le babuši.—Luka 22:24-26; 2 Ba-Korinthe 1:24.
6. Ke dikarolong dife tša bophelo tšeo go tšona Bakriste ba swanetšego go ba le boikokobetšo?
6 Ga se bagolo feela bao ba swanetšego go bontšha boikokobetšo. Go masogana ao mohlomongwe a ka ikgogomošago ka menagano ya ona ya go naganela ka pela le mebele ya ona e matla ge e bapišwa le ya ba bagolo, Petro o ngwadile gore: “Seng sa lena Le phedišanê Lè n’e boikokobetšô; xobane Modimo ó lwa le baikxoxomoši; ba ba ikokobetšaxo ó ba sétša ka kxauxêlô.” (1 Petro 5:5) Ee, go bontšha boikokobetšo bjo bo swanago le bja Kriste ke gabohlokwa go bohle. Go nyakega boikokobetšo gore re bolele ditaba tše dibotse, kudu-kudu ge re lebeletšane le go se šetše goba bonaba. Go nyakega boikokobetšo gore re amogele keletšo goba re nolofatše maphelo a rena e le gore re dire mo gontši bodireding. Go oketša moo, re swanetše go ba le boikokobetšo gotee le sebete le tumelo ge re kgotlelela go bolelwa gampe, ditlhaselo tše di lego molaong goba tlaišo e šoro.—1 Petro 5:6.
7, 8. Ke ditsela dife tše dingwe tšeo ka tšona re ka hlagolelago boikokobetšo?
7 Motho a ka fenya bjang boikgogomošo gomme a ba wa ‘go ipoetša a lekanya gore ba bangwe ba a mo feta’? (Ba-Filipi 2:3, bapiša le PK.) O swanetše go itebelela kamoo Jehofa a mo lebelelago ka gona. Jesu o hlalositše boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo ge a be a re: “Le lena, a e re xe Le dirile tšohle tše Le di laetšwexo, Le tlê Le re: Xa re bahlanka ba selô; re fil’o dira tše re swanetšexo xo di dira.” (Luka 17:10) Gopola gore ga go na selo se re ka se dirago seo se ka bapetšwago le se Jesu a se dirilego. Lega go le bjalo, Jesu o be a ikokobeditše.
8 Go oketša moo, re ka kgopela thušo go Jehofa e le gore re hlagolele pono e nepagetšego ka rena ka noši. Re ka rapela go etša mopsalme, ka gore: “Nthutê temoxô e botse le tsebô, ka xobane ke dumetše ditaêlô tš’axo.” (Psalme 119:66) Jehofa o tla re thuša gore re be le pono e kwagalago le e leka-lekanego ka rena ka noši, gomme o tla re šegofatša ka baka la boemo bja rena bja kgopolo bja boikokobetšo. (Diema 18:12) Jesu o itše: “Wa xo ikxodiša ó tlo kokobetšwa wa xo ikokobetša ó tlo xodišwa.”—Mateo 23:12.
Pono e Nepagetšego Mabapi le se se Lokilego le se se Fošagetšego
9. Jesu o ile a lebelela bjang se se lokilego le se se fošagetšego?
9 Go sa šetšwe gore o ile a phela nywaga e 33 gare ga batho ba sa phethagalago, Jesu o ile a dula a ‘se na sebe.’ (Ba-Hebere 4:15) Ge e le gabotse, ge a be a porofeta mabapi le Mesia, mopsalme o itše: “O rata xôna xo loka; O hloile bokxôpô.” (Psalme 45:7; Ba-Hebere 1:9) Le mo tabeng ye Bakriste ba katanela go ekiša Jesu. Ga se gore ba fo tseba go kgethologanya se se lokilego go se se fošagetšego; ba hloile se se fošagetšego gomme ba rata se se lokilego. (Amosi 5:15) Se se ba thuša go lwa le ditshekamelo tša sebe tšeo ba belegwego le tšona.—Genesi 8:21; Ba-Roma 7:21-25.
10. Ge e ba re dira ‘dilo tše mpe’ re sa itshole, re bontšha boemo bofe bja kgopolo?
10 Jesu o ile a botša Mofarisei Nikodemo gore: “Mo-dira-tše-mpe mang le mang ó hloile seetša, xa a tle xo sôna, xore medirô ya xaxwe e se kê ya kxalwa. Mo-dira-therešô yêna ó tla seetšeng, xore medirô ya xaxwe e bônaxalê, xobane e dirilwe Modimo à le mo xo yôna.” (Johane 3:20, 21) Ela hloko gore Johane o ile a hlaola Jesu e le “seetša-etša sa xo bônêxêla batho bohle.” (Johane 1:9, 10) Lega go le bjalo, Jesu o boletše gore ge e ba re dira ‘dilo tše mpe’—dilo tše di fošagetšego, tšeo di sa amogelwego ke Modimo—re hloile seetša. Na o ka inagana o hloile Jesu le ditekanyetšo tša gagwe? Lega go le bjalo, seo ke se batho ba se dirago ge ba dira dibe ba sa itshole. Mohlomongwe ga ba lebelele dilo ka tsela yeo, eupša go molaleng gore ke kamoo Jesu a di lebelelago ka gona.
Kamoo re ka Hlagolelago Pono ya Jesu Mabapi le se se Lokilego le se se Fošagetšego
11. Selo sa bohlokwa ke sefe ge e ba re nyaka go hlagolela pono ya Jesu mabapi le se se lokilego le se se fošagetšego?
11 Re swanetše go ba le kwešišo e botse mabapi le se se lokilego le se se fošagetšego go ya ka pono ya Jehofa. Re hwetša kwešišo yeo feela ka go bala Lentšu la Modimo, Beibele. Ge re dutše re phegelela thuto e bjalo, re swanetše go rapela go etša ge mopsalme a ile a rapela ka gore: “Morêna, ntsebišê ditsela tša xaxo, O nthutê mebila ya xaxo.” (Psalme 25:4) Lega go le bjalo, gopola gore Sathane ke moradia. (2 Ba-Korinthe 11:14) A ka dira gore Mokriste yo a sego šedi a bone selo se se fošagetšego e le se se amogelegago. Ka go rialo, re swanetše go naganišiša kudu ka seo re ithutago sona gomme re kwe ka mo go tseneletšego keletšo ya “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale.” (Mateo 24:45-47) Go ithuta, go rapela le go naganišiša ka seo re ithutago sona go tla re thuša go gola ka tsebo gomme ra ba gare ga bao “ba ithutilexo ba tlwaêla xo kxetholoxanya botse le bobe.” (Ba-Hebere 5:14) Ke moka re tla hloya se se fošagetšego gomme ra rata se se lokilego.
12. Ke keletšo efe ya Beibele yeo e ka re thušago gore re se ke ra dira dilo tše di bontšhago go hloka molao?
12 Ge e ba re hloile se se fošagetšego, re ka se dumelele dikganyogo tša go nyaka go dira dilo tše di fošagetšego di gola ka dipelong tša rena. Nywageng e mentši ka morago ga lehu la Jesu, moapostola Johane o ngwadile gore: “Le se kê la rata lefase le tše lefaseng; xe motho a rata lefase, leratô la Tata wešo xa le xôna mo xo Yêna. Xobane tšohle tše lefaseng, e lexo kxanyoxô ya nama, le kxanyoxô ya mahlô, le xo phela ka xo ikxoxomoša, xa di tšwe xo Tata wešo, di tšwa lefaseng.”—1 Johane 2:15, 16.
13, 14. (a) Ke ka baka la’ng go rata dilo tša lefase go le kotsi go Bakriste? (b) Re ka phema bjang go hlagolela lerato la go rata dilo tša lefase?
13 Ba bangwe ba ka nea mabaka ka gore ga se dilo ka moka tša lefase tšeo di fošagetšego. Gaešita le ge go le bjalo, lefase le dikgoketšo tša lona le ka re fapoša gabonolo go hlankeleng Jehofa. Le gona, ga go na selo seo lefase le se neago seo se hlametšwego go re batametša kgaufsi le Modimo. Ka go rialo, ge e ba re rata dilo tša lefase, gaešita le dilo tšeo ka botšona di ka bago di se tša fošagala, gona re kotsing. (1 Timotheo 6:9, 10) Ka ntle le moo, dilo tše dintši tša lefase ruri ke tše mpe gomme di ka re senya. Ge e ba re bogela difilimi goba mananeo a thelebišene ao a bontšhago bošoro, go rata dilo tše di bonagalago goba dikopano tša botona le botshadi tše di gobogilego, dilo tšeo di ka fetoga tše di amogelegago—ke moka ya ba tše di goketšago. Ge e ba re gwerana le batho bao kganyogo ya bona e kgolo e lego go kaonefatša tsela ya bona ya bophelo goba go bula dibaka tša kgwebo, dilo tšeo di ka fetoga tša bohlokwa kudu le go rena.—Mateo 6:24; 1 Ba-Korinthe 15:33.
14 Ka lehlakoreng le lengwe, ge e ba re thabela Lentšu la Jehofa, “kxanyoxô ya nama, le kxanyoxô ya mahlô, le xo phela ka xo ikxoxomoša” di ka se sa re goketša. Go oketša moo, ge e ba re gwerana le bao ba beago dikgahlego tša Mmušo wa Modimo pele, re tla swana le bona, ra rata seo ba se ratago gomme ra phema seo ba se phemago.—Psalme 15:4; Diema 13:20.
15. Go etša ge go be go le bjalo ka Jesu, go rata toka le go hloya go hloka molao go ka re matlafatša bjang?
15 Go hloya go hloka molao le go rata toka go ile gwa thuša Jesu go boloka tlhokomelo ya gagwe e le ‘thabong ye a e beetšwego pele.’ (Ba-Hebere 12:2, bapiša le PK.) Selo se se swanago e ka ba sa therešo ka rena. Re a tseba gore “lefase le a feta, le yôna kxanyoxô ya lôna.” Boithabišo le ge e le bofe bjo lefase le le nago le bjona ke bja nakwana feela. Lega go le bjalo, “e a tl’o xo dula à le xôna xo ya xo ile, ké eo a diraxo tše Modimo a di rataxo.” (1 Johane 2:17) Ka ge Jesu a be a dira thato ya Modimo, o ile a bula tsela ya gore batho ba hwetše bophelo bjo bo sa felego. (1 Johane 5:13) Eka ka moka ga rena re ka mo ekiša gomme ra holwa ke go botega ga gagwe.
Go Lebeletšana le Tlaišo
16. Ke ka baka la’ng Jesu a ile a kgothaletša balatedi ba gagwe gore ba ratane?
16 Jesu o bontšhitše tsela e nngwe yeo ka yona barutiwa ba gagwe ba bego ba swanetše go mo ekiša, ka gore: “Molaô wa-ka šó: Ratanang byalo ka xe Nna ke Le ratile.” (Johane 15:12, 13, 17) Go na le mabaka a mantši ao a dirago gore Bakriste ba rate bana babo bona. Boemong bjo, Jesu ge e le gabotse o be a naganne ka lehloyo leo ba bego ba tla lebeletšana le lona lefaseng. O itše: “Xe lefase lè Le hlôya, Le tsebê xore le thomile xo hlôya Nna. . . . Mohlanka xa a fete mong wa xaxwe. Xe Nna ba nthlomere, le lena ba tlo Le hlômara.” (Johane 15:18, 20) Ee, gaešita le ge ba tlaišwa, Bakriste ba swana le Jesu. Ba swanetše go hlagolela tlemo e matla ya lerato gore e ba thuše go lebeletšana ka katlego le lehloyo leo.
17. Ke ka baka la’ng lefase le hloile Bakriste ba therešo?
17 Ke ka baka la’ng lefase le be le tla hloya Bakriste? Ka gobane, go etša Jesu, ga “se ba lefase.” (Johane 17:14, 16) Ga ba tšee karolo ditabeng tša bohlabani le tša dipolitiki, ba latela melao ya motheo ya Beibele, ba hlompha go kgethega ga bophelo e bile ba diriša melao ya motheo e phagamego ya boitshwaro bophelong bja bona. (Ditiro 15:28, 29; 1 Ba-Korinthe 6:9-11) Dipakane tša bona tše dikgolo ke tša moya, e sego tša go nyaka dilo tše di bonagalago. Go etša ge Paulo a ngwadile, ba phela lefaseng eupša ‘ga ba phele ka dilo tša lefase ka mo go feletšego.’ (1 Ba-Korinthe 7:31) Ke therešo gore ba bangwe ba ipontšhitše ba rata ditekanyetšo tše di phagamego tša Dihlatse tša Jehofa. Eupša Dihlatse tša Jehofa ga di kwanantšhe boemo bja tšona e le ge di nyaka go ratwa goba go amogelwa. Ka baka leo, ba bantši lefaseng ga ba di kwešiše, gomme ba bantši ba di hloile.
18, 19. Bakriste ba latela mohlala wa Jesu bjang ge ba lebeletšane le kganetšo le tlaišo?
18 Baapostola ba Jesu ba ile ba bona lehloyo le le tseneletšego la lefase ge Jesu a be a golegwa le go bolawa, gomme ba ile ba bona kamoo Jesu a ilego a lebeletšana le lehloyo leo ka gona. Serapeng sa Getsemane, baganetši ba Jesu ba bodumedi ba ile ba tla go mo swara. Petro o ile a leka go mo šireletša ka tšhoša, eupša Jesu a re go Petro: “Bušetša thšoša ya xaxo bodulong bya yôna; xobane e a swaraxo thšoša, ó tlo bolawa ka yôna.” (Mateo 26:52; Luka 22:50, 51) Mehleng ya pejana, ba-Isiraele ba ile ba lwa dintwa ka tšhoša kgahlanong le manaba a bona. Lega go le bjalo, mo nakong ye dilo di be di fetogile. Mmušo wa Modimo e be e “se o tšwaxo ’faseng leno” gomme o be o se na mellwane ya setšhaba yeo o bego o swanetše go e šireletša. (Johane 18:36) Go se go ye kae, Petro o be a tla ba karolo ya setšhaba sa moya, seo ditho tša sona di bego di tla dula legodimong. (Ba-Galatia 6:16; Ba-Filipi 3:20, 21) Ka go rialo, go tloga ka nako yeo go ya pele, balatedi ba Jesu ba be ba tla lebeletšana le lehloyo le tlaišo go etša Jesu—ka ntle le poifo eupša ka khutšo. Ka kholofelo, ba be ba tla tlogela mafelelo a ditaba ka diatleng tša Jehofa gomme ba be ba tla ithekga ka yena gore a ba nee matla a gore ba kgotlelele.—Luka 22:42.
19 Nywaga e mentši ka morago, Petro o ile a ngwala gore: “Kriste ó tlaišitšwe ka ’baka la lena, a ba kêta-pele ya lena, xore Le tšeê ka mohlala wa xaxwe, . . . E a sa kaxo a roxa xe a roxwa, a se šupeletše xe a hlokofatšwa, a di xafêla Eo a ahlolaxo ka xo loká.” (1 Petro 2:21-23) Go fo etša ge Jesu a lemošitše, Bakriste ba be ba dutše ba lebeletšana le tlaišo e šoro go theoša le nywaga. Lekgolong la pele la nywaga le mehleng ya rena, ba latetše mohlala wa Jesu gomme ba itiretše pego e kgahlišago ya tumelo le kgotlelelo, ba bontšha gore ba kgomarela potego ya bona ka khutšo. (Kutollo 2:9, 10) Eka ka moka ga rena re le motho ka o tee ka o tee re ka dira se se swanago ge re lebeletšane le maemo a bjalo.—2 Timotheo 3:12.
“Aparang Morêna Jesu Kriste”
20-22. Ke ka tsela efe Bakriste ba ‘aparago Morena Jesu Kriste’?
20 Paulo o ngwaletše phuthego ya Roma gore: “Aparang Morêna Jesu Kriste; xomme pabalêlô ya mmele Le se kê la e fetišetša dikxanyoxong.” (Ba-Roma 13:14) Ka tsela ya seswantšhetšo, Bakriste ba apara Jesu bjalo ka seaparo. Ba katanela go ekiša dika le ditiro tša gagwe go fihla bokgoleng bjoo ba thomago go swana le Morena wa bona—gaešita le ge ba se ba phethagala.—1 Ba-Thesalonika 1:6.
21 Re ka ‘apara Morena Jesu Kriste’ ka katlego ge e ba re itlwaelanya le bophelo bja Morena gomme ra katanela go phela ka tsela yeo a phetšego ka yona. Re ekiša boikokobetšo bja gagwe, lerato la gagwe la go rata toka, lehloyo la gagwe la go hloya go hloka molao, lerato la gagwe la go rata bana babo, go se be ga gagwe karolo ya lefase le go se fele pelo ga gagwe ge a kgotlelela tlaišego. Ga re ‘rulaganyetše pabalelo ya mmele e sa le pele’—seo se bolela gore, ga re dire gore morero wa rena o mogolo bophelong e be go fihlelela dipakane tša lefase goba go kgotsofatša dikganyogo tša rena tša nama. Go e na le moo, ge re dira diphetho goba re rarolla bothata, re ipotšiša gore: ‘Jesu o be a tla dira’ng boemong bjo? O be a tla nyaka gore ke dire’ng?’
22 Mafelelong, re ekiša Jesu ka go dula re swaregile “ka go bolela ditaba tše dibotse.” (Mateo 4:23, NW; 1 Ba-Korinthe 15:58) Le ka yona tsela yeo, Bakriste ba latela mohlala wo Jesu a o beilego, gomme sehlogo se se latelago se tla ahla-ahla gore bjang.
Na o ka Hlalosa?
• Ke ka baka la’ng e le gabohlokwa gore Mokriste a ikokobetše?
• Re ka hlagolela bjang pono e swanetšego mabapi le se se lokilego le se se fošagetšego?
• Bakriste ba ekiša Jesu bjang ge ba lebeletšane le kganetšo le tlaišo?
• Go ‘apara Morena Jesu Kriste’ go kgonega bjang?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Seswantšho go letlakala 7]
Jesu o beile mohlala o phethagetšego wa boikokobetšo
[Seswantšho go letlakala 8]
Sebopego se sengwe le se sengwe sa bophelo bja Mokriste, go akaretša le go dira boboledi, se nyaka boikokobetšo
[Seswantšho go letlakala 9]
Sathane a ka dira gore Mokriste a bone boithabišo bjo bo sa swanelago e le bjo bo amogelegago
[Seswantšho go letlakala 10]
Go rata bana babo rena go tla re matlafatša ge re lebeletšane le kganetšo