Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Diponelo-pele tša Mmušo wa Modimo di a Phethagala

Diponelo-pele tša Mmušo wa Modimo di a Phethagala

Diponelo-pele tša Mmušo wa Modimo di a Phethagala

“Le dira xabotse xe Le le šetša [lentšu la boporofeta] bo-ka lebônê le le etšaxo mo xo lexo lefsifsi.”—2 PETRO 1:19.

1. Ke phapano efe yeo re e hwetšago lefaseng lehono?

MATHATA godimo ga mathata—seo ke selo se segolo seo se diregago lefaseng lehono. Go tloga dikotsing tša tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona go ya botšhošetšing bja lefase ka bophara, go bonagala mathata a batho a sa laolege. Gaešita le madumedi a lefase a paletšwe ke go thuša. Ge e le gabotse, gantši a e nametša thaba mola e hlotša ka go gakatša boema-noši, lehloyo le botšhaba e lego dilo tšeo di aroganyago batho. Ee, go etša ge go boletšwe e sa le pele “lefsifsi” le thibile “dithšabeng.” (Jesaya 60:2) Lega go le bjalo, ka nako e swanago batho ba dimilione ba lebelela bokamosong ka kholofelo. Ka baka la’ng? Ka gobane ba ela hloko lentšu la Modimo la boporofeta “bo-ka lebônê le le etšaxo mo xo lexo lefsifsi.” Ba dumelela “Lentšu” la Modimo, goba molaetša woo ga bjale o hwetšwago ka Beibeleng gore o hlahle dikgato tša bona.—2 Petro 1:19.

2. Go ya ka boporofeta bja Daniele bja mabapi le “lebaka la bofêlô,” ke bomang feela bao ba newago kwešišo ya dilo tša moya?

2 Moporofeta Daniele o ngwadile mabapi le “lebaka la bofêlô” gore: “[Di] tlo latišišwa ka ba bantši, ’me xwa ata yôna tsebô. Ba bantši ba tlo hlaolwa, ba hlatswiwa, ba thakxafatšwa. Ba babe ba tlo fêla ba dira bobe; xa xo e mobe e a kaxo kwešeša ditaba tšeo; xo tlo kwešeša ba ba naxo le thlaoloxanyô.” (Daniele 12:4, 10) Go kwešiša dilo tša moya go beetšwe feela bao ba ‘di latišišago’ go tšwa pelong goba bao ba ithutago Lentšu la Modimo ka mafolofolo, ba ikokobeletša ditekanyetšo tša gagwe, gomme ba katanela go dira thato ya gagwe.—Mateo 13:11-15; 1 Johane 5:20.

3. Ka bo-1870, barutwana ba Beibele ba pele ba ile ba lemoga therešo efe ya bohlokwa?

3 Go tloga mathomong a bo-1870, pele ga ge ‘mehla ya bofelo’ e thoma, Jehofa Modimo o ile a thoma go hlabiša seetša se se oketšegilego mabapi le “thopa tša mmušô wa maxodimo.” (2 Timotheo 3:1-5; Mateo 13:11) Ka nako yeo sehlopha sa barutwana ba Beibele se ile sa lemoga—ka mo go fapanego le pono ya ba bantši—gore maboo a Kriste a be a ka se bonagale. Ka morago ga go bewa setulong sa bogoši legodimong, Jesu o be a tla boa ka kgopolo ya go lebiša tlhokomelo ya gagwe lefaseng e le Kgoši. Pontšho ye e bonagalago yeo e bopaganego e be e tla lemoša barutiwa ba gagwe gore go ba gona ga gagwe mo go sa bonagalego go thomile.—Mateo 24:3-14.

Ge Ponelo-pele e Phethagala

4. Jehofa o matlafaditše bjang tumelo ya bahlanka ba gagwe ba mehleng yeno?

4 Pono ya go fetošwa lebopo e be e le ponelo-pele e kgahlišago ya Kriste a le letagong la Mmušo. (Mateo 17:1-9) Pono yeo e ile ya matlafatša tumelo ya Petro, Jakobo le Johane nakong ya ge ba bantši ba be ba kgaoditše go latela Jesu ka gobane a be a se a phethagatša ditebelelo tša bona tšeo e sego tša Mangwalo. Ka mo go swanago, lebakeng le la bofelo, Jehofa o matlafaditše tumelo ya bahlanka ba gagwe ba mehleng yeno ka go hlabiša seetša se se oketšegilego mabapi le go phethagatšwa ga pono yeo e kgahlišago le diporofeto tše dintši tše di tswalanego le yona. Ga bjale anke re ahla-ahleng tše dingwe tša dipono tše tše di phethagalago tša moya tšeo di matlafatšago tumelo.

5. Ke mang yo a ipontšhitšego e le Naledi ya Mosegare, gomme o ‘hlabile’ neng le gona bjang?

5 Ge a bolela mabapi le pono ya go fetošwa lebopo, moapostola Petro o ngwadile gore: “Re na le Lentšu leo la porofetô le le tiilexo ruri; Le dira xabotse xe Le le šetša bo-ka lebônê le le etšaxo mo xo lexo lefsifsi, xore xo bê xo sê xohle, ’me naledi ya mesô e hlabê dipelong tša lena.” (2 Petro 1:19) Naledi yeo ya Mosegare ya seswantšhetšo, goba “naledi e phadimaxo ya mesô,” ke Jesu Kriste yo a tagafaditšwego. (Kutollo 22:16) O ‘hlabile’ ka 1914 ge Mmušo wa Modimo o be o hlongwa legodimong, gomme a swaya mathomo a mehla e mefsa. (Kutollo 11:15) Ponong ya go fetošwa lebopo, Moše le Eliya ba ile ba tšwelela ka thoko ga Jesu, gomme ba boledišana le yena. Ba swantšhetša bomang?

6, 7. Ke bomang bao ba swantšhetšwago ke Moše le Eliya ponong ya go fetošwa lebopo, gomme ke ditaba dife tša bohlokwa tšeo Mangwalo a di utollago mabapi le bao ba ba swantšhetšago?

6 Ka ge Moše le Eliya ba be ba tšea karolo letagong la Kriste, dihlatse tše tše pedi tše di botegago di swanetše go ba di swantšhetša bao ba bušago le Jesu Mmušong wa gagwe. Kwešišo ya gore Jesu o na le bao a tlago go buša le bona e dumelelana le pono e bonwego e sa le pele ya Mesia yo a beilwego setulong sa bogoši yeo moporofeta Daniele a ilego a dumelelwa go e bona. Daniele o bone “e mongwê . . . e kexo ké Morwa-motho” a amogela ‘bogoši bja neng le neng bjo bo sa felego’ go tšwa go “Motála-wa-mabaka,” Jehofa Modimo. Eupša ela hloko seo Daniele a se bontšhwago kapejana ka morago ga fao. O ngwala gore: “Ké mo sethšaba sa bakxêthwa ba Yo-xodimo-dimo se tl’o xo fiwa mmušô le boxoši le matla a xo buša mebušô ka moka ka tlase xa lexodimo.” (Daniele 7:13, 14, 27) Ee, nywaga-kgolong ya ka godimo ga e mehlano pele ga pono ya go fetošwa lebopo, Modimo o ile a utolla gore “bakxêthwa” ba itšego ba be ba tla tšea karolo mmušong wa Kriste wa letago.

7 Bakgethwa bao Daniele a ba bonego ponong ke bomang? Moapostola Paulo o bolela ka batho ba bjalo ge a re: “Môya-mokxêthwa Yêna mong ké hlatse ya xo kwana le môya wa rena, hlatse ya xo re re bana ba Modimo. Byale, xe re le bana, xôna re baji ba bohwa, baji ba bohwa ba Modimo, ba xo ja bohwa le Kriste; xobane re tlo ba rè tlaišexile le Yêna, ra tlo kxôna xo fiwa letaxô le Yêna.” (Ba-Roma 8:16, 17) Bakgethwa ge e le gabotse ke barutiwa ba Jesu bao ba tloditšwego ka moya. Go Kutollo, Jesu o re: “E a fenyaxo ke tlo mo dudiša le Nna sedulong sa-ka sa boxoši, byalo ka xe Nna ke fentše ka dula le Tate sedulong sa xaxwe sa boxoši.” ‘Bafenyi’ ba ba 144 000 bao ba tsošitšwego ba tla buša lefase ka moka ba e na le Jesu.—Kutollo 3:21; 5:9, 10; 14:1, 3, 4; 1 Ba-Korinthe 15:53.

8. Barutiwa ba Jesu ba tloditšwego ba hlanketše bjang modirong wo o bego o dirwa ke Moše le Eliya, gomme ka mafelelo afe?

8 Lega go le bjalo, ke ka baka la’ng Bakriste ba ba tloditšwego ba swantšhetšwa ke Moše le Eliya? Lebaka ke gore Bakriste ba bjalo, ge ba dutše ba le lefaseng, ba dira modiro wo o swanago le wo o bego o dirwa ke Moše le Eliya. Ka mohlala, ba hlankela e le Dihlatse tša Jehofa, gaešita le ge ba lebeletšane le tlaišo. (Jesaya 43:10; Ditiro 8:1-8; Kutollo 11:2-12) Go etša Moše le Eliya, ba pepentšha bodumedi bja maaka ka sebete mola ba dutše ba kgothaletša batho ba dipelo tše di botegago gore ba ineele go Modimo ka mo go feletšego. (Ekisodo 32:19, 20; Doiteronomio 4:22-24; 1 Dikxoši 18:18-40) Na modiro wa bona o ile wa enywa dienywa? Go tloga go le bjalo! Ka ntle le go thuša go kgoboketša batlotšwa ka moka, ba thušitše “dinku tše dingwê” tše dimilione gore di ikokobeletše Jesu Kriste ka go rata.—Johane 10:16; Kutollo 7:4.

Kriste o Phetha Phenyo ya Gagwe

9. Kutollo 6:2 e hlalosa Jesu bjang ka tsela yeo a lego ka yona lehono?

9 Jesu ga e sa le motho yo a nametšego pokolo, ga bjale ke Kgoši e matla. O swantšhwa a nametše pere—yeo ka Beibeleng e swantšhetšago ntwa. (Diema 21:31) Kutollo 6:2 e re: “Ka lebelêla ka bôna pitsi e thšweu; e a e nametšexô à swere borá, a fiwa mphapahlôxo, a tšwa è le mofenyi le wa xo tlo fenya.” Go oketša moo, mopsalme Dafida o ngwadile mabapi le Jesu gore: “Morêna ó tlo roma molamo wa matla a xaxo à le Tsione. Buša xare xa manaba ’axo.”—Psalme 110:2.

10. (a) Ke ka tsela efe go kata ga Jesu ka phenyo go bilego le mathomo a kgahlišago? (b) Phenyo ya Kriste ya mathomo e kgomile bjang lefase ka kakaretšo?

10 Phenyo ya Jesu ya mathomo e be e le malebana le manaba a gagwe a matla kudu—Sathane le batemona. Ge a be a ba raka legodimong, o ile a ba lahlela lefaseng. Ka ge meoya ye e kgopo e tseba gore e šaletšwe ke nako e nyenyane, e bontšhitše kgalefo ya yona e kgopo go batho ka go baka masetlapelo a magolo. Masetlapelo a go Kutollo a swantšhetšwa ke banamedi ba bangwe ba bararo ba dipere. (Kutollo 6:3-8; 12:7-12) Ka go dumelelana le boporofeta bja Jesu bja mabapi le ‘pontšho ya maboo a gagwe le ya bofelo bja tshepedišo ye ya dilo,’ go kata ga bona go feleleditše ka ntwa, tlala le leuba le le bolayago. (Mateo 24:3, 7; Luka 21:7-11) Go etša mahloko a kgonthe a pelego, ‘mathomo a a ditlalelo’ ka ntle le pelaelo a tla tšwela pele a mpefala go ba go fihla ge Kriste a ‘phetha phenyo ya gagwe’ ka go fediša karolo e nngwe le e nngwe ya mokgatlo o bonagalago wa Sathane. *Mateo 24:8.

11. Histori ya phuthego ya Bokriste e hlatsela bjang gore Kriste o buša e le Kgoši?

11 Le gona, matla a Jesu a bogoši a bonagatšwa ke taba ya gore o šireleditše phuthego ya Bokriste e le gore e ka phetha thomo ya yona ya go bolela molaetša wa Mmušo lefaseng ka bophara. Go sa šetšwe kganetšo e šoro e tšwago go Babele o Mogolo—mmušo wa lefase wa bodumedi bja maaka—le e tšwago go mebušo e tletšego lehloyo, modiro wa boboledi o sa dutše o tšwela pele e bile o fihleletše tekanyo e kgolo kudu yeo e sa kago ya bonwa historing ya lefase. (Kutollo 17:5, 6) A bohlatse bjo matla gakaakang bja gore Kriste ke Kgoši!—Psalme 110:3.

12. Ke ka baka la’ng batho ba bantši ba sa lemoge go ba gona ga Kriste mo go sa bonagalego?

12 Lega go le bjalo, ke mo go nyamišago gore batho ba bantši, go akaretša le ba dimilione bao ba ipolelago gore ke bona Bakriste, ba palelwa ke go lemoga go phethagala mo go sa bonagalego mo go bontšhwago ke ditiragalo tša bohlokwa tše di diregago lefaseng. Ba bile ba kwera bao ba tsebatšago ka Mmušo wa Modimo. (2 Petro 3:3, 4) Ka baka la’ng? Ka gobane Sathane o foufaditše menagano ya bona. (2 Ba-Korinthe 4:3, 4) Ge e le gabotse, o thomile go foufatša bao ba ipolelago gore ke Bakriste ka lefsifsi la moya nywaga-kgolong e mentši e fetilego, a ba a ba dira gore ba lahle kholofelo e bohlokwa ya Mmušo.

Kholofelo ya Mmušo e Lahlilwe

13. Go foufala lefsifsing la moya go feleleditše ka’ng?

13 Jesu o boletše e sa le pele gore bahlanogi, go etša mefoka yeo e bjetšwego gare ga mabele, ba tla tsenelela ka gare ga phuthego ya Bokriste gomme ba fapoša ba bantši. (Mateo 13:24-30, 36-43; Ditiro 20:29-31; Juda 4) Ge nako e dutše e e-ya, batho ba bao go thwego ke Bakriste ba ile ba amogela meletlo ya boheitene, mekgwa le dithuto tša bjona, gaešita le go e bitša gore ke ya Bokriste. Ka mohlala, Keresemose e thomile ditirelong tšeo di akaretšago borapedi bja boheitene bja modingwana Mithra le modingwana Saturn. Eupša ke’ng seo se ilego sa tutueletša bao ba ipitšago gore ke Bakriste gore ba amogele meletlo ye yeo e sego ya Bokriste? The New Encyclopædia Britannica (1974) e re: “Keresemose, e lego monyanya wa matswalo a Jesu Kriste, e hlomilwe ka baka la go hwelela ga go letela go boa ga Kriste mo go bego go batamela.”

14. Thuto ya Origen le ya Augustine di ile tša sekamiša therešo ya Mmušo bjang?

14 Nagana gape ka go kgopamišwa ga seo se bolelwago ke lentšu “mmušô.” Puku ya The Kingdom of God in 20th-Century Interpretation e re: “Origen [rathutatumelo wa lekgolong la boraro la nywaga] o swaya phetogo yeo e bilego gona Bokristeng tabeng ya go dirišwa ga lentšu ‘mmušô’ e le selo seo se diregago ka gare ga motho e lego seo se bolelago gore pušo ya Modimo e ka dipelong.” Origen o be a theile thuto ye go eng? O be a se a e thea Mangwalong, eupša o be a e theile “thulaganyong ya filosofi le kgopolong ya lefase yeo e bego e tloga e fapane le kgopolo ya Jesu le ya kereke ya mathomo-thomo.” Ka pukung ya gagwe ya De Civitate Dei (Motse wa Modimo), Augustine wa Hippo (354-430 C.E.) o boletše gore kereke ka boyona ke Mmušo wa Modimo. Kgopolo e bjalo e sa thewago Mangwalong e ile ya nea dikereke tša Bojakane motheo wa thutatumelo ya gore di itšeele matla a tša bopolitiki. Le gona di ile tša diriša matla a bjalo ka nywaga-kgolo e mentši, gomme gantši di a diriša ka tsela e šoro.—Kutollo 17:5, 18.

15. Ba-Galatia 6:7 e phethagaditšwe bjang ge e le mabapi le dikereke tše dintši tša Bojakane?

15 Lega go le bjalo, lehono dikereke di buna seo di se bjetšego. (Ba-Galatia 6:7) Tše dintši di bonagala di lahlegelwa ke taolo gaešita le balatedi ba tšona. Tshekamelo e bjalo ke e lemogegago kudu kua Yuropa. Go ya ka makasine wa Christianity Today, “mo nakong ye dikereke tše dikgolo tša Yuropa ga di sa [šoma] e le nywako ya borapedi eupša di šoma e le dimusiamo, e bile ga di sa na batho ge e se feela basepedi ba go boga naga.” Tshekamelo e swanago e ka bonwa dikarolong tše dingwe tša lefase. Se se bontšha’ng go bodumedi bja maaka? Na bo tla fo hwelela ka baka la go hloka thekgo? Le gona bodumedi bja therešo bo tla kgomega bjang?

Itokišeletše Letšatši le Legolo la Modimo

16. Ke ka baka la’ng bonaba bjo bo golago malebana le Babele o Mogolo e le bja bohlokwa?

16 Go etša ge muši le molora tšeo di tšwago thaba-mollong yeo e sa kago ya thuthupa ka nako e telele di ka ba di bontšha gore go thuthupa go batamela ka lebelo, bonaba bjo bo dutšego bo gola malebana le bodumedi dikarolong tše dintši tša lefase ke pontšho ya gore matšatši a bodumedi bja maaka a badilwe. Go se go ye kae, Jehofa o tla dira gore dikarolo tša bopolitiki tša lefase di kopane ka maiteko a gore di pepentšhe le go fediša seotswa sa moya e lego Babele o Mogolo. (Kutollo 17:15-17; 18:21) Na Bakriste ba therešo ba swanetše go boifa tiragalo yeo le dikarolo tše dingwe tša ‘masetlapelo a magolo’ tšeo di tlago go latela? (Mateo 24:21) Le gatee! Ge e le gabotse ba swanetše go ba le mabaka a go thaba ge Modimo a gata mogato malebana le bokgopo. (Kutollo 18:20; 19:1, 2) Ela hloko mohlala wa Jerusalema ya lekgolong la pele la nywaga le Bakriste bao ba bego ba dula go yona.

17. Ke ka baka la’ng bahlanka ba Jehofa ba botegago ba ka lebeletšana le bofelo bja tshepedišo ye ka kholofelo?

17 Ge madira a Roma a be a dikologa Jerusalema ka 66 C.E., Bakriste bao ba phakgamego moyeng ba be ba se ba makala goba go tšhoga. Ka ge e be e le barutwana ba mafolofolo ba Lentšu la Modimo, ba be ba tseba gore ‘go phušolwa ga wona go batametše.’ (Luka 21:20) Le gona ba be ba tseba gore Modimo o tla ba bulela tsela ya gore ba tšhabele mo go šireletšegilego. Ge seo se be se direga, Bakriste ba ile ba tšhaba. (Daniele 9:26; Mateo 24:15-19; Luka 21:21) Ka mo go swanago lehono, bao ba tsebago Modimo gomme gape ba e-kwa Morwa wa gagwe ba ka lebeletšana le bofelo bja tshepedišo ye ka kholofelo. (2 Ba-Thesalonika 1:6-9) Ge e le gabotse, ge masetlapelo a magolo a hlasela, ba tla ‘inamologa ka lethabo, ba tsoša dihlogo tša bona, ka gobane ba tseba gore topollo ya bona e batametše.’—Luka 21:28.

18. Tlhaselo ya Gogo ya mafelelo go bahlanka ba Jehofa e tla feleletša ka’ng?

18 Ka morago ga go fedišwa ga Babele o Mogolo, karolong yeo a e kgathago e le Gogo wa Magogo, Sathane o tla lebiša tlhaselo ya gagwe ya mafelelo go Dihlatse tša Jehofa tšeo di ratago khutšo. Madira a Gogo a tla tla go “etša leru le le ribexetšaxo naxa,” gomme a tla letela go fenya gabonolo. A tla makala gakaakang ge a fihla! (Hesekiele 38:14-16, 18-23) Moapostola Johane o ngwala gore: “Ka bôna lexodimo lè bulexile, xwa tšwêlêla pitsi e thšweu, ’me E a e nametšexo, Leina la xaxwe ké Mmotexi, Morereši, . . . Molomong wa xaxwe xo tšwa lerumô le le boxale, la xore a ôtlê dithšaba ka lôna.” ‘Kgoši ye ya magoši’ yeo e sa fenyegego e tla phološa barapedi ba Jehofa ba botegago ka go se kwanantšhe gomme ya fediša manaba a bona ka moka. (Kutollo 19:11-21) Bjoo e tla ba bofelo bjo bo kgahlišago gakaakang bja go phethagatšwa ga pono ya go fetošwa lebopo!

19. Phenyo ya Kriste e feletšego e tla kgoma bjang barutiwa ba gagwe ba botegago ka go se kwanantšhe, gomme ke’ng seo ba swanetšego go katanela go se dira gona bjale?

19 Jesu “mohla woo . . . ó tlo kxotswa ka bohle ba mo dumetšexo.” (2 Ba-Thesalonika 1:10) Na o nyaka go ba gare ga bao ba tlago go bontšha tlhompho go Morwa wa Modimo yo a fentšego? Gona tšwela pele o matlafatša tumelo ya gago gomme o ‘ipontšhe o itokišitše, gobane Morwa-motho o tla tla ka nako yeo o sa e gopolego.’—Mateo 24:43, 44.

Dula o Phakgame

20. (a) Re swanetše go bontšha bjang gore re leboga tokišetšo ya Modimo ya “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale”? (b) Ke dipotšišo dife tšeo re swanetšego go ipotšiša tšona?

20 “Molaki e a bôtêxaxo yo bohlale” ka mehla o kgothaletša batho ba Modimo gore ba dule ba phafogile moyeng gomme ba phakgame. (Mateo 24:45, 46; 1 Ba-Thesalonika 5:6) Na o leboga dikgopotšo tše tšeo di lego nakong? Na o di diriša bakeng sa go beakanya dilo tšeo di tlago pele bophelong? Ke ka baka la’ng o sa ipotšiše gore: ‘Na ke na le pono e botse ya moya yeo e nthušago go bona gore Morwa wa Modimo o a buša legodimong? Na ke mmona a itokišeleditše go phethagatša kahlolo ya Modimo malebana le Babele o Mogolo le tshepedišo ka moka ya Sathane?’

21. Ke ka baka la’ng ba bangwe ba ka ba ba ile ba dumelela pono ya bona ya moya gore e fsifale, gomme ba swanetše go dira’ng ka go akgofa?

21 Ba bangwe bao mo nakong ye ba bego ba kopanela le batho ba Jehofa ba dumeletše pono ya bona ya moya gore e fsifale. Na e ka ba e le ka gobane ba fela pelo goba ba se na kgotlelelo, go etša ge barutiwa ba bangwe ba Jesu ba pele ba ile ba dira? Na dipelaelo tša bophelo, go rata dilo tše di bonagalago goba tlaišo di ba kgomile? (Mateo 13:3-8, 18-23; Luka 21:34-36) Mohlomongwe ba bangwe ba hweditše go le thata go kwešiša tsebišo e itšego yeo e gatišitšwego ke molaki yo a botegago yo bohlale. Ge e ba selo le ge e le sefe se se swanago le se se kile sa go diragalela, re go kgothaletša gore o ithute Lentšu la Modimo ka mafolofolo a tsošološitšwego gomme o rapele Jehofa e le gore o ka kgona go ba le tswalano e tiilego ya kgaufsi le yena.—2 Petro 3:11-15.

22. Go nagana ka pono ya go fetošwa lebopo le diporofeto tšeo di tswalanego le yona go go kgomile bjang?

22 Pono ya go fetošwa lebopo e ile ya newa barutiwa ba Jesu ge ba be ba nyaka kgothatšo. Lehono, re na le selo se sekaone kudu seo se ka re matlafatšago—go phethagatšwa ga ponelo-pele e kgahlišago le diporofeto tše dintši tše di tswalanego le yona. Ge re dutše re naganišiša ka go phethagala ga dipono tše tše di kgahlišago le go ba bohlokwa ga tšona nakong e tlago, eka le rena re ka bontšha maikwelo a tšwago pelong a moapostola Johane ge a be a re: “Amene! Tlaa Morêna Jesu!”—Kutollo 22:20.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 10 Segerikeng sa mathomo, lentšu leo le fetoletšwego e le “mathômô a ditlalêlô” ge e le gabotse le bolela “mahloko a pelego.” (Mateo 24:8, Kingdom Interlinear) Se se bolela gore go etša mahloko a pelego, mathata a lefase a tla tšwela pele a mpefala ka tekanyo, ka bogolo le ka nako, gomme a feleletša ka masetlapelo a magolo.

Na o a Gopola?

• Ka bo-1870, sehlopha se senyenyane sa barutwana ba Beibele se ile sa ba le kwešišo efe mabapi le maboo a Kriste?

• Pono ya go fetošwa lebopo e phethagaditšwe bjang?

• Go kata ga Jesu ka phenyo go kgomile bjang lefase le phuthego ya Bokriste?

• Re swanetše go dira’ng gore re be gare ga bao ba tlago go phologa ge Jesu a phetha phenyo ya gagwe?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Diswantšho go letlakala 16, 17]

Ponelo-pele e a phethagala

[Diswantšho go letlakala 18]

Na o tseba seo se diregilego ge Jesu a be a thoma phenyo ya gagwe?