Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Jehofa ka Mehla o Dira se se Lokilego

Jehofa ka Mehla o Dira se se Lokilego

Jehofa ka Mehla o Dira se se Lokilego

“Morêna mo tseleng tša xaxwe tšohle ó a loka.”—PSALME 145:17.

1. O arabela bjang ge motho yo mongwe a dira phetho e fošagetšego ka wena, gomme ke thuto efe yeo re ka ithutago yona phihlelong e bjalo?

NA GO na le motho yo a kilego a dira phetho e fošagetšego ka wena, mohlomongwe a belaela ditiro goba maikemišetšo a gago, a sa tsebe ditaba ka botlalo? Ge e ba go le bjalo, o swanetše go ba o ile wa kwa bohloko—gomme seo ke se se kwešišegago. Re ka ithuta thuto ya bohlokwa go se, ya gore: Ke gabohlale go phema go akgofela go dira diphetho ge re sa tsebe ditaba ka botlalo.

2, 3. Ba bangwe ba arabela bjang dipegong tša Beibele tše di se nago ditaba tše dintši ka mo go lekanego bakeng sa go araba potšišo e nngwe le e nngwe, lega go le bjalo Beibele e re botša’ng ka Jehofa?

2 Re swanetše go dula re gopola thuto ye ge go tliwa tabeng ya go dira diphetho ka Jehofa Modimo. Ke ka baka la’ng go le bjalo? Ka gobane go na le dipego tše dingwe ka Beibeleng tšeo mohlomongwe e ka bago tše di gakantšhago ge re di bala la mathomo. Dipego tše—mohlomongwe tša mabapi le ditiro tša ba bangwe ba barapedi ba Modimo goba dikahlolo tša Modimo tša nakong e fetilego—di ka ba di se na ditaba tše dintši ka mo go lekanego bakeng sa go araba dipotšišo tša rena ka moka. Ke mo go nyamišago gore ba bangwe ba swaya dipego tše bjalo diphošo, gaešita le go belaela ge e ba Modimo e le yo a lokilego le yo a nago le toka. Lega go le bjalo, Beibele e re botša gore “Morêna mo tseleng tša xaxwe tšohle ó a loka.” (Psalme 145:17) Le gona Lentšu la gagwe le re kgonthišetša gore “x’a šaetše.” (Jobo 34:12; Psalme 37:28) Ka gona, akanya kamoo Modimo a swanetšego go ba a ikwa ka gona ge ba bangwe ba dira diphetho tše di fošagetšego ka yena!

3 Anke re ahla-ahleng mabaka a mahlano ao ka ona re swanetšego go amogela dikahlolo tša Jehofa. Ke moka, re sa dutše re nagana ka mabaka ao, re tla hlahloba dipego tše pedi tša Beibele tšeo ba bangwe ba ka hwetšago go le thata go di kwešiša.

Ke ka Baka La’ng re Swanetše go Amogela Dikahlolo tša Jehofa?

4. Ke ka baka la’ng re swanetše go ba le boikokobetšo ge re hlahloba ditiro tša Modimo? Bontšha.

4 Lebaka la pele ke gore Jehofa o tseba ditaba ka moka tšeo di akaretšwago gomme rena ga re di tsebe, re swanetše go ba le boikokobetšo ge re hlahloba ditiro tša Modimo. Ka mohlala: Akanya moahlodi yo a tumilego gabotse go direng diphetho a sa bebe sefahlego a ntšhitše kahlolo kgorong ya tsheko. O be o tla nagana’ng ge motho yo a sa tsebego ditaba ka botlalo goba yo a tlogago a se na kwešišo ka melao yeo e akaretšwago a be a ka swaya phetho ya moahlodi diphošo? E be e tla ba bošilo gore motho a swaye taba diphošo mola a se a newa tsebišo e feletšego mabapi le yona. (Diema 18:13) E be e tla ba bošilo gakaakang gore batho ba swaye “Moahlodi wa lefase ka moka” diphošo!—Genesi 18:25.

5. Ke’ng se re sa swanelago go se lebala ge re bala dipego tša Beibele mabapi le go phethwa ga dikahlolo tša Modimo go batho ba itšego?

5 Lebaka la bobedi la go amogela dikahlolo tša Modimo ke gore ka go fapana le batho, Modimo o kgona go bona se se lego ka dipelong. (1 Samuele 16:7) Lentšu la gagwe le re: “[Pelo] e hlathwa ke Nna Morêna, ke fêtlaxo letswalô, ke tl’o xo nea motho tše di lebanexo ’tsela tš’axwe, tše di lekanexo dikenyô tša medirô y’axwe.” (Jeremia 17:10) Ka go rialo, ge re bala dipego tša Beibele mabapi le dikahlolo tša Modimo go batho ba itšego, anke re se ke ra lebala gore mahlo a gagwe ao a bonago gohle a bone dikgopolo tše di utegilego, merero le maikemišetšo ao a sa begwago ka Lentšung la gagwe.—1 Koronika 28:9.

6, 7. (a) Jehofa o bontšhitše bjang gore o kgomarela ditekanyetšo tša gagwe tša toka le tša go loka gaešita le ge seo se bolela boikgafo bjo bogolo go yena? (b) Re swanetše go gopola’ng ge e ba re bala selo se itšego ka Beibeleng seo se re dirago gore re belaele ge e ba Modimo a ile a gata mogato ka tsela e lokilego goba e nepagetšego?

6 Ela hloko lebaka la boraro la go amogela dikahlolo tša Jehofa: O kgomarela ditekanyetšo tša gagwe tša go loka gaešita le ge seo se bolela boikgafo bjo bogolo go yena. Nagana ka mohlala wo. Ge a be a neela Morwa wa gagwe e le sehlabelo sa go lokolla batho ba kwago sebeng le lehung, Jehofa o ile a phethagatša ditekanyetšo tša gagwe tša toka le tša go loka. (Ba-Roma 5:18, 19) Lega go le bjalo, go bona Morwa wa gagwe yo a rategago a e-kwa bohloko gomme a e-hwa koteng ya tlhokofatšo go swanetše go ba go ile gwa kweša Jehofa bohloko bjo bogolo kudu ka mo go ka kgonegago. Se se re botša’ng ka Modimo? Beibele e bolela mabapi le ‘topollo ya Jesu Kriste’ gore: “E bê xôna xo bônaxatša tokô [ya Modimo].” (Ba-Roma 3:24-26) Phetolelo e nngwe ya Ba-Roma 3:25 e balega ka gore: “Se se ile sa bontšha gore Modimo ka mehla o dira se se nepagetšego le se se lokilego.” (New Century Version) Ee, bokgole bjoo Jehofa a bego a ikemišeditše go fihla go bjona e le gore a rulaganyetše topollo bo bontšha gore o tšeela godimo “se se nepagetšego le se se lokilego.”

7 Ka gona, ge e ba re bala selo se itšego ka Beibeleng seo se dirago gore ba bangwe ba belaele ge e ba Modimo a ile a gata mogato ka tsela e lokilego goba e nepagetšego, re swanetše go gopola se: Ka baka la go botegela ka go se kwanantšhe ditekanyetšo tša gagwe tša go loka le tša toka, Jehofa ga se a ka a šireletša Morwa wa gagwe gore a se ke a hwa lehu le bohloko. Na o be a ka roba ditekanyetšo tšeo dilong tše dingwe? Therešo ke gore Jehofa le ka mohla ga a robe ditekanyetšo tša gagwe tša go loka le tša toka. Ka go rialo, re na le lebaka le le kwagalago la go kgolwa gore ka mehla o dira se se nepagetšego le se se lokilego.—Jobo 37:23.

8. Ke ka baka la’ng e be e tla ba mo go sa swanelago gore batho ba nagane gore Jehofa ka tsela e itšego ga a na toka le go loka?

8 Ela hloko lebaka la bone leo ka lona re swanetšego go amogela dikahlolo tša Jehofa: Jehofa o bopile motho ka seswantšho sa Gagwe. (Genesi 1:27) Ka gona, batho ba neilwe dika tše di swanago le tša Modimo, go akaretša le go tseba seo se bolelwago ke toka le go loka. E be e tla ba mo go sa swanelago ge e ba go tseba ga rena seo se bolelwago ke toka le go loka go be go ka re dira gore re nagane gore Jehofa ka tsela e itšego ga a na dika tšeo. Ge e ba re gakantšhwa ke pego e itšego ya Beibele, re swanetše go gopola gore ka baka la sebe sa rena sa leabela, go tseba ga rena se se lokilego le se se nepagetšego ga se gwa phethagala. Jehofa Modimo, yo re bopilwego ka seswantšho sa gagwe, o na le toka e bile o lokile ka tsela e phethagetšego. (Doiteronomio 32:4) E be e tla ba bošilo go nagana gore batho ba be ba ka ba le toka ba ba ba loka go feta Modimo!—Ba-Roma 3:4, 5; 9:14.

9, 10. Ke ka baka la’ng Jehofa a sa gapeletšege go hlalosa goba go lokafatša ditiro tša gagwe go batho?

9 Lebaka la bohlano la go amogela dikahlolo tša Jehofa ke gore ke “Yo-xodimo-dima Kukama-lefase.” (Psalme 83:18) Ka gona, ga a gapeletšege go hlalosa goba go lokafatša ditiro tša gagwe go batho. Ke Mmopi yo Mogolo wa Letsopa, gomme re swana le dipitša tšeo di bopilwego ka letsopa, gore a dire selo se sengwe le se sengwe se a se nyakago ka rena. (Ba-Roma 9:19-21) Re bomang—letsopa leo a le bopilego—gore re ka belaela diphetho le ditiro tša gagwe? Ge mopatriareka Jobo a be a sa kwešiše gabotse ditirišano tša Modimo le batho, Jehofa o ile a mo phošolla ka go mmotšiša gore: “A O sa re ke fošitše, wa re xo šaeditše Nna, wa re e a se naxo molato ké wêna?” Jobo ka morago o ile a itshola ge a lemoga gore o boletše ka go hloka kwešišo. (Jobo 40:8; 42:6) Anke le ka mohla re se ke ra dira phošo ya go swaya Modimo diphošo!

10 Go tloga go le molaleng gore re na le mabaka a kwagalago a go dumela gore Jehofa ka mehla o dira se se lokilego. Ka kwešišo ye ya motheo yeo re nago le yona ka ditsela tša Jehofa, anke re hlahlobeng dipego tše pedi tša Beibele tšeo ba bangwe ba hwetšago e le tše di gakantšhago. Pego ya pele e akaretša ditiro tša yo mongwe wa barapedi ba Modimo gomme ya bobedi e mabapi le kahlolo yeo e phethilwego ke Modimo ka boyena.

Ke ka Baka La’ng Lota a Ile a Šišinya Gore Lešaba le le Galefilego le Tšee Barwedi ba Gagwe?

11, 12. (a) Laodiša seo se diregilego ge Modimo a be a roma barongwa ba babedi bao ba fetotšwego batho gore ba ye Sodoma. (b) Pego ye e rotošitše dipotšišo dife menaganong ya ba bangwe?

11 Go Genesi kgaolo 19, re hwetša pego ya seo se diregilego ge Modimo a be a roma barongwa ba babedi bao ba fetotšwego batho gore ba ye Sodoma. Lota o ile a phegelela baeng gore ba dule legaeng la gagwe. Lega go le bjalo, bošegong bjoo lešaba la banna ba motseng le ile la dikanetša ngwako wa gagwe gomme la laela gore baeng ba ntšhetšwe ntle go lona ka morero wa boitshwaro bjo bo gobogilego. Lota o ile a leka go boledišana le lešaba, eupša a se atlege. Ka ge a be a nyaka go šireletša baeng ba gagwe, Lota o ile a re: “Hlê Bana bešo! Le se kê la dira bobe! A nke Le bônê. Ke na le barwedi ba babedi ba ba sešoxo ba tseba monna. Nka Le nthšetša bôná, la ba dira se Le se rataxo. Fêla, banna bá Le se kê la ba dira selô, ka xobane ba tlile moriting wa hláka ya-ka.” Lešaba la se ke la theetša gomme la nyaka go roba mojako. Mafelelong, baeng bao e lego barongwa ba ile ba otla lešaba leo la digafsi ka bofofu.—Genesi 19:1-11.

12 Ke mo go kwagalago gore pego ye e rotošitše dipotšišo menaganong ya ba bangwe. Ba ipotšiša gore: ‘Ke bjang Lota a bego a ka nyaka go šireletša baeng ba gagwe ka go šišinya gore lešaba le le tletšego dikganyogo tše di gobogilego le tšee barwedi ba gagwe? Na ga se a dira dilo ka tsela e fošagetšego le ya bofšega?’ Ka baka la pego ye, ke ka baka la’ng Modimo a be a ka budulela Petro gore a bitše Lota gore ke “moloki”? Na Lota o dirile dilo ka tumelelo ya Modimo? (2 Petro 2:7, 8) Anke re ahla-ahleng taba ye e le gore re se dire phetho e fošagetšego.

13, 14. (a) Ke’ng se se swanetšego go elwa hloko ka pego ya Beibele ya mabapi le ditiro tša Lota? (b) Ke’ng se se bontšhago gore Lota ga se a ka a dira dilo ka bofšega?

13 Sa pele, re swanetše go ela hloko gore go e na le gore Beibele e amogele goba e se amogele ditiro tša Lota, e fo bega ka seo se diregilego. Le gona, Beibele ga e re botše seo Lota a bego a se nagana goba seo se mo tutueleditšego gore a gate mogato ka tsela yeo a o gatilego ka yona. Ge a tsošwa ‘tsogong ya ba lokilego,’ mohlomongwe o tla utolla ditaba ka botlalo.—Ditiro 24:15.

14 Lota e be e se lefšega. O be a le boemong bjo thata. Ka go bolela gore baeng ba be “ba tlile moriting” wa hlaka ya gagwe, Lota o be a bontšha gore o be a ikwa a gapeletšega go ba nea tšhireletšo le bodulo. Eupša se se be se ka se be bonolo. Radihistori wa mo-Juda e lego Josephus o bega gore ba-Sodoma ba be ba “sa bontšhe toka go banna, e bile ba be ba sa boife Modimo . . . Ba be ba hloile batho ba šele, gomme ba be ba ba swara gampe ka ditiro tša Bosodoma.” Lega go le bjalo, Lota o be a sa boife lešaba le leo le tletšego lehloyo. Ka mo go fapanego, o ile a tšwa gomme a boledišana le banna bao ba ba galefilego. O ile a ba a “tswalêla lemati.”—Genesi 19:6.

15. Ke ka baka la’ng go ka bolelwa gore Lota a ka ba a ile a gata mogato ka tumelo?

15 Ba bangwe ba ka botšiša gore, ‘Lega go le bjalo, ke ka baka la’ng Lota a be a ka šišinya gore lešaba leo le tšee barwedi ba gagwe?’ Go e na le go nagana gore mohlomongwe merero ya gagwe e be e le e mebe, ke ka baka la’ng re sa ele hloko dikgonagalo tše dingwe? Sa mathomo, Lota a ka ba a ile a dira dilo ka tumelo. Go ka ba bjalo bjang? Ga go pelaelo gore Lota o be a tseba kamoo Jehofa a ilego a šireletša Sara, mosadi wa Aborahama, e lego morwarrago tatago Lota. Gopola gore ka gobane Sara e be e le yo botse kudu, Aborahama o ile a mo kgopela gore a bolele gore ke kgaetšedi ya gagwe, ka ge a be a boifa gore ba ka mmolaya e le gore ba mo tšee. * Ka morago, Sara o ile a išwa legaeng la Farao. Lega go le bjalo, Jehofa o ile a tsena ditaba gare, gomme a thibela Farao gore a se ke a goboša Sara. (Genesi 12:11-20) Go na le kgonagalo ya gore Lota o be a e-na le tumelo ya gore barwedi ba gagwe ba be ba ka šireletšwa ka tsela e swanago. Sa bohlokwa ke gore Jehofa ka barongwa ba gagwe o ile a tsena ditaba gare, gomme dikgarebe tšeo di ile tša šireletšwa.

16, 17. (a) Ke ka tsela efe Lota a ka bago a be a leka go tšhoša goba go gakantšha banna ba Sodoma? (b) Go sa šetšwe gore lebaka la Lota e be e le lefe, re ka kgonthišega ka’ng?

16 Ela hloko kgonagalo e nngwe. Lota a ka ba a be a leka go tšhoša le go gakantšha banna. A ka ba a be a dumela gore barwedi ba gagwe ba be ba ka se kganyogwe ke lešaba ka baka la dikganyogo tša lona tša bosodoma. (Juda 7) Go oketša moo, dikgarebe tše di be di beeleditšwe ke banna ba motseng, ka gona ba leloko, bagwera goba bo-rakgwebo-gotee le bakgonyana ba gagwe ba ka moso ba ka ba ba be ba le lešabeng. (Genesi 19:14) Lota a ka ba a be a holofela gore ka baka la ditswalano tše bjalo, banna ba bangwe bao ba lego lešabeng leo ba be ba ka emelela barwedi ba gagwe. Ka gona lešaba le le aroganego le be le ka se be kotsi gakaalo. *

17 Go sa šetšwe gore mabaka le merero ya Lota e be e le efe, re ka kgonthišega ka se: Ka ge Jehofa ka mehla a dira se se lokilego, o swanetše go ba a be a e-na le lebaka le le kwagalago la go lebelela Lota e le “moloki.” Le gona ge re ela hloko ditiro tša lešaba le la digafsi la ba-Sodoma, na go ka ba le pelaelo tabeng ya gore Jehofa o be a e-na le lebaka le le kwagalago la go phetha kahlolo go badudi ba motse woo o kgopo?—Genesi 19:23-25.

Ke ka Baka La’ng Jehofa a Ile a Bolaya Usa?

18. (a) Go diregile’ng ge Dafida a be a leka go tliša Areka Jerusalema? (b) Pego ye e rotoša potšišo efe?

18 Pego e nngwe yeo e ka bonagalago e le e gakantšhago go ba bangwe e mabapi le boiteko bja Dafida bja go tliša areka ya kgwerano Jerusalema. Areka e ile ya bewa godimo ga karikana yeo Usa le morwarragwe ba bego ba sepela ka yona. Beibele e re: “Ya re xe ba tla ka seboeng sa Nakone, Usa a nthša letsôxô a šexeletša polokêlô ya Modimo, a swarêlêla ka yôna, ka xobane dikxomo di be di thedimoxa. Ké mo boxale bya Morêna bo tuketšexo Usa; Modimo a mo ôtla xôna-faô ka ’baka la bošaedi byoo, a hwêla xôna moo hleng xa polokêlô.” Dikgweding tše sego kae ka morago, boiteko bja bobedi bo ile bja atlega ge Areka e be e rwalwa ka tsela ye e kgethilwego ke Modimo, ya gore e rwalwe magetleng a ba-Lefi ba ba-Kahathe. (2 Samuele 6:6, 7; Numeri 4:15; 7:9; 1 Koronika 15:1-14) Ba bangwe ba ka botšiša gore: ‘Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a arabela ka bogale gakaakaa? Usa o be a fo leka go šireletša Areka.’ E le gore re se ke ra fihlelela phetho e fošagetšego, re swanetše go ela hloko ditaba tše dingwe tše di ka re thušago.

19. Ke ka baka la’ng go sa kgonege gore Jehofa a gate mogato ka go hloka toka?

19 Re swanetše go gopola gore ga go kgonege gore Jehofa a gate mogato ka go hloka toka. (Jobo 34:10) Go dira bjalo go yena e be e tla ba go hloka lerato, gomme re tseba go tšwa go ithuteng ga rena Beibele ka moka gore “Modimo ké Yêna leratô.” (1 Johane 4:8) Go oketša moo, Mangwalo a re botša gore “tokô le molaô di thekxile ’dulô [sa Modimo] sa boxoši.” (Psalme 89:14) Ka gona, Jehofa a ka gata mogato bjang ka go hloka toka? Ge e ba a be a ka dira bjalo, o be a tla ba a fokodiša morero o mogolo wa bogoši bja gagwe.

20. Ke ka mabaka afe Usa a swanetšego go ba a be a tseba melao ya mabapi le Areka?

20 Gopola gore Usa o swanetše go ba a be a tseba gakaone. Areka e be e tswalana le go ba gona ga Jehofa. Molao o be o laetše gore ga se ya swanela go swarwa ke batho bao ba sa dumelelwago, gomme wa lemoša ka go lebanya gore bao ba robago molao wo ba tla otlwa ka lehu. (Numeri 4:18-20; 7:89) Ka gona, go hudušwa ga polokelo e kgethwa e be e se modiro wo o swanetšwego go tšeelwa fase. Go molaleng gore Usa e be e le mo-Lefi (le ge e be e se moperisita), ka gona o swanetše goba a be a tlwaelane le Molao. Ka ntle le moo, nywageng ya pejana Areka e ile ya hudušetšwa ngwakong wa tatagwe gore e šireletšwe moo. (1 Samuele 6:20–7:1) E dutše moo nywaga e ka bago 70, go ba go fihla ge Dafida a kgetha go e huduša. Ka gona go tloga bjaneng go ya pele, go na le kgonagalo ya gore Usa o swanetše go ba a be a tseba melao ya mabapi le Areka.

21. Boemong bja Usa, ke ka baka la’ng go le bohlokwa go gopola gore Jehofa o bona boikemišetšo bja pelo?

21 Go etša ge go boletšwe pejana, Jehofa o kgona go bona se se lego ka dipelong. Ka ge Lentšu la gagwe le bitša tiro ya Usa gore ke ya “bošaedi,” Jehofa a ka ba a ile a bona maikemišetšo a boithati ao go sa bolelwago ka ona ka go lebanya ka pegong ye. Na Usa e ka ba e be e le moikgogomoši, yo a tlwaetšego go tshela melao? (Diema 11:2) Na go rwala Areka batho ba mo lebeletše, yeo lapa la gabo le e šireleditšego ka sephiring go ile gwa mo nea kgopolo ya boikgogomošo ya gore o bohlokwa? (Diema 8:13) Na Usa o be a tloga a se na tumelo moo e lego gore o be a ka nagana gore seatla sa Jehofa ke se sekopana gore a ka šireletša polokelo e kgethwa yeo e bego e swantšhetša go ba gona ga Gagwe? Go sa šetšwe gore boemo ke bofe, re ka kgonthišega gore Jehofa o dirile se se nepagetšego. Go na le kgonagalo ya gore o bone selo se sengwe ka pelong ya Usa seo se ilego sa Mo dira gore a phethe kahlolo ka go akgofa.—Diema 21:2.

Motheo o Tiilego wa Kholofelo

22. Bohlale bja Jehofa bo bonwa bjang tabeng ya gore Lentšu la gagwe ka dinako tše dingwe ga le bolele ditaba tše itšego?

22 Bohlale bja Jehofa bjo bo sa bapišwego bo bonwa tabeng ya gore Lentšu la gagwe ka dinako tše dingwe ga le bolele ditaba tše itšego. Ka go rialo Jehofa o re nea sebaka sa go bontšha gore re a mmota. Go tšwa go se re se ahla-ahlilego, na ga go molaleng gore re na le mabaka a kwagalago a go amogela dikahlolo tša Jehofa? Ee, ge re ithuta Lentšu la Modimo go tšwa pelong le ka monagano o bulegilego, re ithuta dilo tše dintši kudu mabapi le Jehofa le go kgolwa gore ka mehla o dira se se lokilego le se se nepagetšego. Ka gona, ge e ba pego e nngwe ya Beibele e rotoša dipotšišo tšeo re sa kgonego go hwetša dikarabo tša tšona tše di lebanyago ka go akgofa, anke re be le kholofelo e feletšego ya gore Jehofa o dirile se se nepagetšego.

23. Ke kholofelo efe yeo re ka bago le yona mabapi le ditiro tša Jehofa tša nakong e tlago?

23 Re ka ba le kholofelo e swanago mabapi le ditiro tša Jehofa tša nakong e tlago. Ka gona, re ka kgonthišega gore ge a e-tla go phetha kahlolo ya gagwe nakong ya masetla-pelo a magolo ao a tlago, a ka se ke a “fediša moloki xa mmôxô le yo mobe.” (Genesi 18:23) Go rata ga gagwe go loka le toka go ka se ke gwa mo dumelela go dira bjalo. Le gona re ka ba le kholofelo e feletšego ya gore lefaseng le lefsa le le tlago, o tla kgotsofatša dinyakwa tša rena ka moka ka tsela e kaone ka mo go kgonegago.—Psalme 145:16.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 15 Poifo ya Aborahama e be e le e kwagalago ka gobane phaphirase ya bogologolo e bolela ka Farao yo a bego a sepela le banna ba itlhamilego gore ba yo swara mosadi yo mobotse gomme ba bolaye monna wa gagwe.

^ ser. 16 Bakeng sa dintlha tše di oketšegilego, bona Morokami (wa Seisemane) wa December 1, 1979, letlakala 31.

Na o a Gopola?

• Ke ka mabaka afe re swanetšego go amogela dikahlolo tša Jehofa?

• Ke’ng se se ka re thušago go phema go dira phetho e fošagetšego mabapi le go šišinya ga Lota gore lešaba le le galefilego le tšee barwedi ba gagwe?

• Ke dilo dife tše di ka re thušago go kwešiša lebaka leo ka lona Jehofa a ilego a bolaya Usa?

• Ke kholofelo efe yeo re ka bago le yona mabapi le ditiro tša Jehofa tša nakong e tlago?

[Dipotšišo tša Thuto]