Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kholofelo e a Matlafatša

Kholofelo e a Matlafatša

Kholofelo e a Matlafatša

KHOLOFELO ya kgonthe, go etša ge go bolelwa ka yona ka Beibeleng, e phagametše kganyogo feela e ka bago e se na motheo goba tebelelo ya gore e tla phethagala. E bile e kaone go phala go fo ba le tebelelo ka gobane selo seo se letetšwego ga se gantši se kganyogegago.

Beibele e bontšha gore batho ba lefase ka kakaretšo ga ba na motheo o tiilego wa kholofelo ya kgonthe; batho ba a hwa gomme ka go se be le tsebo ya tokišetšo e tšwago mothopong o phagamego, ga ba na kholofelo ya bokamoso. Salomo o boletše ka go se be le mohola ga maemo a batho ge Modimo a sa tsene ditaba gare e le “lefêla la mafêla!”—Mmoledi 12:8.

Dipolelwana tšeo di tlwaelegilego gare ga batho bao ba sa holofelego Modimo le kholofetšo ya go tsoga ga bahu di swana le mantšu a badudi ba Jerusalema bao ba bego ba sa kwe, bao go e na le gore ba itshole gomme ba nyame ge ba lebeletšane le bothata bja go phušulwa ga motse wa bona e le kahlolo e tšwago go Modimo, ba ilego ba ithabiša ka dikopano tša botona le botshadi. Ba ile ba re: “A re jeng, a re nweng; bosasa re tlo ba re hwile!” (Jesaya 22:13) Moapostola Paulo o lemoša malebana le go tsenwa ke mokgwa wa batho ba bjalo ba se nago kholofelo.—1 Ba-Korinthe 15:32, 33.

Paulo o be a sa ganetšane le taba ya gore batho ba lefase ba na le dikholofelo tše dingwe tšeo ba swareletšego go tšona, gomme tše dingwe e le tše di rategago. Go e-na le moo, o bontšhitše gore ka ntle le Modimo, dikholofelo tša motho ga di na mohola; ruri ke lefela ge nako e dutše e tšwela pele.

Mothopo wa Kholofelo

Jehofa Modimo ke Mothopo wa kholofelo ya kgonthe e bile ke Yena a kgonago go phethagatša dikholofetšo tša gagwe ka moka le dikholofelo tša bao ba mmotago. Ke ka botho bja gagwe bjo bo sa swanelago a neilego batho ‘khomotšo le kholofelo e botse.’ (2 Ba-Thesalonika 2:16) Ka Mangwalong a Sehebere go na le dipolelwana tše dintši tša mabapi le go holofela Jehofa le go mmota. Ka baka la botho bja gagwe bjo lerato bathong ba gagwe, gaešita le nakong ya ge ba be ba e-ya bothopša ka baka la go se mo kwe, o ile a re go bona: “Mexopolô ye ke Le xopolaxo ka yôna, ke a e tseba. . . . Ké mexopolô ya moláô, xa se ya bošula; ké ya xore ke Le neê tše di tlaxo, tše Le di holofetšexo.”—Jeremia 29:11.

Kholofetšo ya Jehofa e ile ya matlafatša tumelo le kholofelo ya ba-Isiraele bao ba botegago nakong ya bothopša Babele; e ile ya matlafatša banna ba bjalo ka Hesekiele le Daniele, ka gobane Jehofa o be a itše: “Ka xobane xo sa holofêlwa tše di tl’o xo Xo tlêla, . . . xe bana b’axo ba boêla maxaeng a bôná.” (Jeremia 31:17) Kholofelo yeo e ile ya phethagala ge mašaledi a botegago a ba-Juda a be a boela gae ka 537 B.C.E. go yo aga Jerusalema le tempele ya yona lefsa.—Esera 1:1-6.

Kholofelo yeo mohlanka wa Modimo a nago le yona ya gore o tla hwetša moputso ga se ya boithati. Bakeng sa go ba le pono ya kgonthe le kwešišo e nepagetšego ka Modimo, motho o swanetše go tseba gore botho bjo lerato le go ba le seatla se se bulegilego ke dika tša Modimo tše di phagamego; motho o swanetše go dumela gore Modimo ga a fo ba gona feela eupša le gore “ba ba Mo nyakaxo ó a ba putsa.”—Ba-Hebere 11:6.

Kholofelo e Bohlokwa Bakeng sa Tumelo

Kholofelo e bohlokwa gape le bakeng sa tumelo; ke motheo woo tumelo e theilwego go wona. (Ba-Hebere 11:1) Ke moka, tumelo e tiiša kholofelo e bile e a e matlafatša. Moapostola Paulo o ile a bolela ka mohlala o mobotse wa Aborahama bakeng sa go matlafatša Bakriste.

Ge go bolelwa ka Aborahama le mosadi wa gagwe Sara, bao go ya ka pono ya batho go bego go se na kholofelo ya gore ba ka ba le bana, go thwe: “Aborahama ó dumetše à holofetše xo se na sa xò holofêlwa, xe xo thwe ó tlo ba tata xo dithšaba tše ntši, xwa thwe: Bana ba xaxo ba tlo ata xa-kao.” Aborahama o be a tseba gore mmele wa gagwe le wa Sara e be e “notlexile” go ka ba le bana. Eupša ga se a ka a fokola tumelong. Ke ka baka la’ng? “Kholofedišô ya Modimo xa a ka a e belaêla ka xo se dumêle; sa xaxwe ya ba xo tiêla tumêlô.”—Ba-Roma 4:18-20.

Ka gona, moapostola o diriša mohlala wa Aborahama wa tumelo le kholofelo go Bakriste, a phetha ka gore: “Rè kxanthša letaxô la Modimo le re le holofetšexo. . . . Xomme kholofêlô xa e lahletše, ka xe leratô la Modimo le thšolletšwe dipelong tša rena ka Môya o mokxêthwa wo re o filwexo.”—Ba-Roma 5:2, 5.

Kholofelo ya Bokriste

Ka kgonthe, kholofelo ya Bakriste le ya batho e ithekgile ka Jesu Kriste. Go hwetša bophelo bjo bo sa felego kua legodimong goba mo lefaseng go be go sa bulegela motho le ge e le ofe go ba go fihlela ge Jesu Kriste “a tšweletša bophelô le xo se hwê ka seetša sa Ebangedi.”—2 Timotheo 1:10.

Kholofelo ya bophelo bjo bo sa felego bja go se hwe bakeng sa bao ba “xo bitšwa maxodimong,” (Ba-Hebere 3:1) e theilwe ka go tia gomme ke selo seo go ka ithekgwago ka sona ka kholofelo. E thekgilwe ke dilo tše pedi tšeo go tšona go sa kgonegego go Modimo gore a bolele maaka, e lego kholofetšo ya gagwe le keno, gomme kholofelo e go Kriste yoo ga bjale a sa hwego kua legodimong. Ka gona, kholofelo ye go bolelwa ka yona e le “thêkxô e tiilexo ya meôya ya rena, thêkxô ye e sa tomoxexo, ye e tsemilwexo kwa Sekxêthwa-kxethweng xo širilwexo ke sešireletšô. Ké mo Jesu Mo-êta-pele a tsenexo ka ’baka la rena, Yêna a tlilexo a ba Moperisita e moxolo wa neng le neng ka mokxwa wa Melekitsedeke.”—Ba-Hebere 6:17-20.

Mehola ya go Kgomarela Kholofelo

Go nyakega ga gore Bakriste ba kgomarele “kholofêlô e tee,” go dula go gatelelwa ka Beibeleng. (Ba-Efeso 4:4) Go nyaka phišego e dulago e le gona ka mehla le go ba le tokologo ya polelo gotee le go “kganthša” kholofelo ka boyona.—Ba-Hebere 3:6; 6:11.

Kholofelo e hlagolelwa ka go kgotlelela tlaišego; se se dira gore motho a amogelege go Modimo yo kholofelo e tšwago go yena. (Ba-Roma 5:2-5) E sepedišana le tumelo le lerato e le e nngwe ya dika tše tharo tšeo di hlaolago phuthego ya Bokriste ga e sa le go tloga nakong ya go nyamalala ga dineo tša mohlolo tša moya tšeo di bego di le gona phuthegong ya lekgolo la pele la nywaga.—1 Ba-Korinthe 13:13.

Kholofelo e bohlokwa kudu go Bakriste. E sepedišana le lethabo, khutšo le matla a moya o mokgethwa. (Ba-Roma 15:13) E dira gore motho a kgone go bolela ka bolokologi ge a batamela Modimo bakeng sa go hwetša botho bja gagwe bjo bo sa swanelago le kgaugelo. (2 Ba-Korinthe 3:12) E dira gore Bakriste ba kgotlelele ka lethabo go sa šetšwe maemo ao ba ka bago go ona. (Ba-Roma 12:12) Bjalo ka ge kuane e be e šireletša hlogo ya lešole, kholofelo ya phološo e šireletša matla a Mokriste a go nagana, gomme ya mo dira gore a dule a botega.—1 Ba-Thesalonika 5:8.

Kholofelo e thuša bakeng sa go dira gore Mokriste a dule a le tseleng e hlwekilego ya bophelo, ka gobane a tseba gore Modimo le Kriste bao tumelo e theilwego go bona ba hlwekile, le gore a ka se letele go swana le Modimo le go hwetša moputso ge e ba a itshwere gampe. (1 Johane 3:2, 3) E tswalana kgaufsi kudu le seka se segolo ka go fetišiša, lerato, gobane yo a ratago Modimo e le ka kgonthe o tla holofela dikholofetšo tšohle tša Modimo. Ka godimo ga moo, o tla kganyogela bana babo tumelong dilo tše dibotse kudu, a ba rata e bile a bota go rata ga bona Kriste e le ka kgonthe.—1 Ba-Korinthe 13:4, 7; 1 Ba-Thesalonika 2:19.