Go Diriša Tlhaologanyo—Ke ka Baka La’ng go Hwetšagala ka Sewelo Gakaakaa?

MMOGEDI yo mongwe o boletše gore: “Bothata bja gagwe ke’ng? O a tseba gore ga se a swanela go dira bjalo.” A šikinya hlogo ka go se dumele, yo mongwe o sepela a le gare a ngongorega ka gore, “Ge nkabe a ile a diriša tlhaologanyo, nkabe a sa ka a dira seo.” Na o kile wa kwa dipolelo tše bjalo? Eupša, “tlhaologanyo” ke’ng?

Lentšu “tlhaologanyo” le hlaloswa e le “temogo e nepagetšego,” “kwešišo” le “bohlale goba kahlolo e šomago.” Le bontšha gore motho o na le bokgoni bja go ahlola le go dira phetho ka tsela e bohlale. Go molaleng gore go diriša tlhaologanyo go nyaka gore re diriše bokgoni bja go nagana. Batho ba bantši ba ka upša ba dumelela batho ba bangwe gore ba ba naganele legato. Ba dumelela mokero wa ditaba, dithaka tša bona goba kgopolo e tlwaelegilego e ba direla diphetho.

Go bonagala go diriša tlhaologanyo go hlaela kudu lefaseng la lehono mo e lego gore monna yo mongwe yo e lego mmogedi o kile a bolela gore: ‘Ge e le gabotse, go diriša tlhaologanyo go hwetšagala ka sewelo.’ Ke bjang re ka bago le tlhaologanyo? Mehola ya yona ke efe?

E Hwetšwa Bjang?

Gaešita le ge go tšea nako, ka go lebeledišiša ditaba gabotse le go dira boiteko bjo bo tiilego bja go hlagolela bohlale bjo bobotse le kahlolo e botse, ruri tlhaologanyo ya kgonthe e ka fihlelelwa. Ela hloko dikarolo tše tharo tšeo di ka re thušago go hwetša tlhaologanyo.

Ithute Beibele gomme o latele keletšo ya yona. Beibele, ye e ngwadilwego ka leleme le lebotse ka go fetišiša le ka tsela e kgwagalago gabotse, ke thušo e botse kudu tabeng ya go hwetša bohlale le tlhaologanyo. (Ba-Efeso 1:8) Ka mohlala, moapostola Paulo o lemoša Bakriste-gotee le yena gore: “Išang mexopolô le tše e lexo therešô, le tše e lexo bokwala, le tše e lexo tokô, le tše e lexo pelo-thereši, le tše di yaxo ka leratô, tša tumô e botse, tše e lexo boló, tše di kaxo ratiwa, e bê tšôna Le di naxanaxo.” (Ba-Filipi 4:8) Ge e ba re tšwela pele re latela keletšo ye, re tla ba le kahlolo e botse le go itshwara ka tsela e bohlale.

Ithute phihlelong. Ge sereti sa Switzerland se tswalanya tlhaologanyo le phihlelo ya motho bophelong, se boletše gore: “Tlhaologanyo e . . . akaretša phihlelo le ponelo-pele.” Ka kgonthe, “lešilo le dumêla ’taba tšohle; mohlale ó hlatha dikxatô.” (Diema 14:15) Tlhaologanyo e ka hwetšwa ka go ba šedi, ka go tlwaetšwa le ka phihlelo. Re ka ithuta go kaonefatša tsela yeo re dirago dilo ka yona ge nako e dutše e e-ya. Lega go le bjalo, go ithuta go tšwa diphošong  tša rena go nyaka boikokobetšo le boipoetšo. Moya wa boikgodišo, boikgogomošo le go ba le hlogo e thata ga batho ba mehleng yeno ya bofelo ga se ponagatšo ya gore ba diriša tlhaologanyo.—2 Timotheo 3:1-5.

Kgetha bagwera ka bohlale. Ge re diriša bohlale le tlhaologanyo, re thušwa gape ke bagwera ba rena goba go šitišwa ke bona. Diema 13:20 e re: “Šika le bahlale O hlalefê; mokxônana-le-mašilo ó tlo thsereana.” Ga se ra swanela go amogela tsela ya go nagana goba dikgopolo tša bao ba sa kwego Modimo le go hlokomologa Lentšu la gagwe. Diema 17:12 e bea taba ka tsela ye: “A nke ke se xahlanê le setlatla botlatleng bya sôna; xo kaone kè xahlana le sebata se-amoxwa-bana.”

Go Diriša Tlhaologanyo go Hola Ka’ng?

Go diriša tlhaologanyo go a hola. Go dira gore bophelo e be bjo bo kgahlišago kudu le gona go ka re bolokela nako. Go diriša tlhaologanyo go ka ba gwa fokotša le kgakanego yeo gantši e bakwago ke go dira dilo ka ntle le go nagana. Bao ba sa dirišego kahlolo e botse ba ithatafišetša bophelo. Beibele e re: “Modirô wa mašilô o wêla beng ba wôna.” (Mmoledi 10:15) Batho ba bjalo ba ka katana ba sa fetše e bile ba itapiša; lega go le bjalo, ge e le gabotse ga ba fihlelele selo seo se nago le mohola e le ka kgonthe.

Beibele e nea keletšo e ntši kudu e šomago mabapi le bohlweki, poledišano, go ba seroto, go lebeletšana le bodiidi le dibopego tše dingwe tše dintši tša bophelo. Batho ba dimilione ba ka hlatsela taba ya gore go palelwa goba go atlega ga bona maphelong go be go ithekgile ka tekanyo yeo ka yona ba bego ba diriša melao ya motheo ya Beibele, yeo e ba thušitšego go bonagatša bohlale.

Go diriša tlhaologanyo go re thuša gore re dire se se fetago go fo latela ditaelo tše itšego goba melao. Go re thuša gore re phethagatše boikarabelo bja rena. Lega go le bjalo, go diriša tlhaologanyo ga se gwa swanela go tšea legato la go monya tsebo. Diema 1:5 e re: “Yo bohlale ó tlo di kwa, a atêlwa ke mahlale.” Re swanetše gore gape re ithute go hlahloba tsebišo yeo re e kgoboketšago, re fihlelele diphetho tše di swanetšego go tšwa go yona. Se se re thuša go ‘sepela ka bohlale.’—Diema 28:26.

Boipoetšo le tlhaologanyo ke monwana le lenala. Gaešita le ge re ka nyaka go phetha boikarabelo bjo bontši, go nyakega gore re diriše kahlolo e botse gomme re se ke ra nyaka go fetiša mo re kgonago go fihla gona. Ke therešo gore moapostola Paulo o re botša gore re be le “mo gontši mo re swanetšego go go dira modirong wa Morena.” (1 Ba-Korinthe 15:58, NW) Lega go le bjalo, keletšo ye e swanetše go leka-lekanywa le molao wa motheo wo o begilwego go Mmoledi 9:4 o rego: “Mpya e phelaxo e phala tau e hwilexo.” Go itlhokomela ga rena gabotse mmeleng ge re dutše re hlankela Jehofa go ka re dira gore re phele nako e telele le gore re tšwele pele re le mafolofolo. Go diriša tlhaologanyo go ka re thuša gore re be le teka-tekano e swanetšego yeo e re dumelelago go hwetša dilo tše bohlokwa tšeo di fihlelelwago ka ntle le go lahlegelwa ke lethabo la rena. Ee, go diriša tlhaologanyo go tliša mehola e mentši.

[Seswantšho go letlakala 14]

Keletšo e ntši e kwagalago e hwetšwa ka Beibeleng

[Seswantšho go letlakala 15]

Tlhaologanyo e ka hwetšwa ka go ba šedi, ka go tlwaetšwa le ka phihlelo