Lefase le Lebile Kae?

BOTEE BJA LEFASE. Bo kwagala e le taba e kgahlišago. Na ga bo nyakwe ke motho yo mongwe le yo mongwe? Ee, go bile le dipolelo tše dintši mabapi le botee. Nako le nako, diboka tša baetapele ba lefase di be di lebiša tlhokomelo tabeng ye. Ka August 2000, baetapele ba bodumedi ba fetago 1 000 ba ile ba kopana mokgatlong wa Ditšhaba tše Kopanego kua New York bakeng sa Seboka sa Khutšo ya Lefase ya Ngwaga-kete. Ba ile ba ahla-ahla ditharollo mabapi le dintwa tša lefase. Lega go le bjalo, lekgotla ka bolona le be le bonagatša dikganetšano tšeo di tšwelago pele di le gona lefaseng. Setsebi sa molao wa Bomoseleme se se tšwago Jerusalema se ile sa gana go tla ka baka la ge go be go e-na le rabi wa mo-Juda. Ba bangwe ba ile ba kgopišwa ke gore Dalai Lama ga se a ka a laletšwa gore a be gona matšatšing a pele a mabedi ka ge go be go boifša gore o tla ba kgahlanong le China.

Ka October 2003, ditšhaba tše di dikologilego Lewatle la Pacific di ile tša ahla-ahla ditaba tša mabapi le tšhireletšego ya lefase sebokeng sa Tirišano ya tša Boiphedišo ya Asia-Pacific (APEC [Asia-Pacific Economic Cooperation]) seo se bego se swaretšwe kua Thailand. Ditšhaba tše 21 tšeo di bego di le gona di ile tša holofetša go fediša dihlopha tša botšhošetši gomme tša dumelelana mabapi le ditsela tša go godiša  tšhireletšego ya lefase ka bophara. Lega go le bjalo, nakong ya lekgotla, baemedi ba mmalwa ba ile ba ngongorega ka seo se bego se bolelwa ke tona-kgolo e nngwe, seo go ilego gwa thwe ke go pharwa molato ga ba-Juda mo go tletšego lehloyo.

Ke ka Baka La’ng go se na Botee?

Gaešita le ge go e-na le dipolelo tše dintši mabapi le go kopanya lefase, re bona mafelelo a sego kae a kgotsofatšago. Go sa šetšwe boiteko bja kgonthe bja batho ba bantši, ke ka baka la’ng batho ba ile ba tšwela pele ba palelwa ke go fihlelela botee bja lefase go ba go fihla lekgolong la bo-21 la nywaga?

Karabo e nngwe e bonagala ditlhalosong tša yo mongwe wa ditona-kgolo tšeo di bego di le gona sebokeng sa APEC. O itše, “Go na le selo seo go thwego ke boikgantšho bja setšhaba.” Ee, moloko wa batho o nweletše botšhabeng. Setšhaba se sengwe le se sengwe le morafo o mongwe le o mongwe o laolwa ke kganyogo ya go nyaka go itirela diphetho. Go ipuša ga setšhaba le moya wa phadišano gotee le megabaru go be go bakile boemo bjo bo sa tsepamago. Maemong a mantši, ge dikgahlego tša setšhaba di thulana le dikgahlego tša lefase, dikgahlego tša setšhaba di etišwa pele.

Botšhaba bo hlaloswa gabotse ke polelwana ya mopsalme e le “lehu le lebe la thsenyêxô.” (Psalme 91:3) Bo bile bjalo ka leuba la bolwetši bathong, bja lebiša tlaišegong e sa lemogwago e sa le pele bathong. Botšhaba gotee le lehloyo leo bo le bakago bathong ba bangwe di bile gona ka nywaga-kgolo e mentši. Lehono, botšhaba bo tšwela pele bo baka dikarogano, gomme babuši bao e lego batho ga se ba ka ba kgona go bo thibela.

Bontši bja batho ba lego matleng a taolo ba lemoga gore botšhaba le go ba le boithati ke modu wa mathata a lefase. Ka mohlala, yo e kilego ya ba Mongwaledi-pharephare wa Ditšhaba tše Kopanego e lego U Thant o boletše gore: “Mathata a mantši ao re lebanago le ona lehono, a bakilwe ke dikgopolo tše fošagetšego—tše dingwe tša tšona di amogetšwe go sa lemogwe. Gare ga tše ke kgopolo ya botšhaba bjo bo nago le kgethollo kudu—‘ke naga ya gešo, e ka ba e nepile goba e fošitše.’” Lega go le bjalo, ditšhaba lehono di tletše boithati, di goeletša kudu di nyaka boipušo. Tšeo di kgonago go dira bjalo ga di dume go tlogela gaešita le karolwana ya bjona. Ka mohlala,  International Herald Tribune e boletše mabapi le European Union gore: “Phadišano le go se botane e dula e le mekgwa ya dipolitiki ya Yuropa. Bakeng sa ditšhaba tše dintši tšeo e lego ditho tša EU, go sa dutše go sa dumelelege gore yo mongwe wa dithaka tša bona a be le tutuetšo e kgolo gomme a etelele pele.”

Lentšu la Modimo e lego Beibele le hlalosa ditla-morago tša dipušo ka moka tša batho ka mo go nepagetšego, ge le re: “Motho [o] buša motho xore a mo senyê.” (Mmoledi 8:9) Ka go arola lefase ka ditšhaba tša lona, dihlopha tša batho gotee le batho ka o tee ka o tee di bone go phethagala ga molao wo wa motheo wa Beibele o rego: “Mo-dula-thokô ó ile le boithatêlô; tše byôbana tšohle ó xanana natšô.”—Diema 18:1.

Mmopi wa rena yo a tsebago seo se lego kaone kudu bakeng sa rena, ga se a ka a rera gore batho ba itlhomele mebušo ya bona ka noši le gore ba ipuše. Ka go dira bjalo, batho ba ile ba hlokomologa morero wa Modimo le taba ya gore tšohle ke tša gagwe. Psalme 95:3-5 e re: “Morêna ké Modimo o moxolo, ké Kxoši e kxolo, Mmuši wa medimo yohle, Yo bonami bya lefase bo lexo ’atleng sa xaxwe, le maphaxamô a dithaba a lexo a xaxwe. Lewatlê le lôna ké l’axwe, xobane ó le dirile; le dinaxa di dirilwe ke ’atla sa xaxwe.” Modimo ke Mmuši yo a swanetšego yo batho ka moka ba swanetšego go mo lebelela e le mmuši. Ka go phegelela dipušo tša tšona ka noši, ditšhaba di dira dilo kgahlanong le thato ya gagwe.—Psalme 2:2.

Go Nyakega’ng?

Tsela e nnoši yeo ka yona lefase le tlago go kopana ke ka gore go be le boetapele botee bjo bo kgomegilego e le ka kgonthe ka batho ka moka. Batho ba bantši bao ba kgomegilego ka boemo bjo ba lemoga go nyakega ga se. Lega go le bjalo, bao ba lemogago senyakwa se gantši ba lebelela mothopong o fošagetšego. Ka mohlala, batlhalosi ba bantši, go akaretša le baetapele ba bodumedi, ba kgothaleditše batho go holofela gore Ditšhaba tše Kopanego di tla tliša khutšo ya lefase. Lega go le bjalo, mekgatlo ya batho, go sa šetšwe gore maikemišetšo a yona ke a mabotse gakaakang, ga se ya ka ya tsoga e kgonne go rarolla mathata a batho a ditšhaba-tšhaba. Go e na le moo, bontši bja mekgatlo ye e bile feela ponagatšo ya go se be le botee yeo e lego gona gare ga ditšhaba tše di fapa-fapanego.

Beibele e lemoša malebana le go lebelela mekgatlong ya batho bakeng sa tharollo ge e re: “Se boteng maxoši e lexo bana ba batho, bao xo sexo phološô xo bôná.” (Psalme 146:3) Na se se re tlogela re se na kholofelo mabapi le botee bja lefase? Le gatee. Go na le tsela e nngwe.

Ba bantši ga ba lemoge gore Modimo o šetše a hlomile mmušo wo o kgonago go kopanya lefase. Beibele e bolela mabapi le Jehofa Modimo gore: “Nna ya-ka Kxoši ke e beile fá Tsione, fá thabeng e kxêthwa ya-ka. Nkxopêlê, ke Xo fê dithšaba, e be lefa l’axo, le maxomô a lefase e bê a xaxo.” (Psalme 2:6, 8) Ela hloko gore lengwalo le le bolela ka Jehofa Modimo e le yoo a ‘beilego kgoši ya gagwe,’ yeo a bolelago ka yona e le “morwa wa-ka” go temana 7. Motho yo ke Morwa wa Modimo yo a phagamego kudu wa moya, Jesu Kriste, yo a neilwego matla a go buša ditšhaba ka moka.

Kamoo Botee bja Lefase bo Tlago go Direga ka Gona

Batho ba bantši ga ba lemoge pušo ye ya legodimong yeo Modimo a e hlomilego. Ditšhaba di phegelela kwešišong ya tšona ka noši mabapi le yo a swanelwago ke go buša. Lega go le bjalo, Modimo a ka se ke a kgotlelela bao ba ganago go lemoga bogoši bja gagwe le mmušo wo a o hlomilego. Mabapi le bao ba ganago go amogela tokišetšo ye, Psalme 2:9 e re: “O tlo ba rôba ka molamó wa thsipi; O tlo ba phšatla wa pitša tša letsopa.” Go sa šetšwe gore di lemoga seo goba go se bjalo, ditšhaba ga bjale di mogwantong wo o tla lebišago tabeng ya gore di lwe le Modimo. Puku ya mafelelo ya Beibele e bolela ka “dikxoši tša lefase ka moka” e le tšeo di rapšago “xo ya ntweng ya mohla-moxolo wa Modimo Ra-matla-ohle.” (Kutollo 16:14) Ditšhaba le ditsela tša tšona tše di bakago karogano di tla fedišwa. Se se tla kgora tsela bakeng sa mmušo wa Modimo gore o tšwetše pele modiro wa wona o sa šitišwe.

Bjalo ka Mmuši wa Legohle, Jehofa Modimo ka Morwa wa gagwe o tla diriša matla a gagwe ka bohlale go dira diphetogo tše di nyakegago bakeng  sa lefase le le nago le botee. Mmušo wa Modimo o tla tliša botee bja kgonthe gomme o tla šegofatša barati ba toka ka moka. Ke ka baka la’ng o sa tšee metsotso e sego kae o bala Psalme 72 ka Beibeleng ya gago? Go yona, go newa seswantšho sa boporofeta mabapi le seo pušo ka tlase ga Morwa wa Modimo e tlago go se direla batho. Batho ba tla ba le botee bja kgonthe bja lefase, gomme mathata a bona ka moka—kgateletšego, bošoro, bodiidi, bjalo bjalo—a tla ba a fedile.

Lefaseng la lehono leo le aroganego, batho ba bantši ba nagana gore kholofelo e bjalo ga se ya kgonthe. Eupša e be e tla ba phošo go nagana bjalo. Dikholofetšo tša Modimo ga se tša ka tša palelwa, e bile di ka se tsoge di paletšwe. (Jesaya 55:10, 11) Na o ka rata go bona phetogo ye? O ka e bona. Ge e le gabotse, go šetše go e-na le batho bao ba itokišeletšago nako yeo. Ba tšwa ditšhabeng ka moka, eupša go e na le gore ba lwe, ga bjale ba ikokobeletša bogoši bja Modimo ba le boteeng. (Jesaya 2:2-4) Ke bomang? Ba tsebja e le Dihlatse tša Jehofa. Ke ka baka la’ng o sa amogele taletšo ya go etela mafelo a bona a diboka? Mohlomongwe o tla thabela bogwera bjo bo lapološago le batho bao ba ka go thušago go ikokobeletša bogoši bja Modimo le go thabela botee bjo bo ka se felego le ka mohla.

[Diswantšho go letlakala 7]

Batho bao ba tšwago ditšhabeng ka moka ba itokišeletša bophelo lefaseng leo le nago le botee

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 4]

Saeed Khan/AFP/Getty Images

[Methopo ya Diswantšho go letlakala 5]

Woman grieving: Igor Dutina/AFP/Getty Images; protesters: Said Khatib/AFP/Getty Images; tanks: Joseph Barrak/AFP/Getty Images