Batswadi, Hlokomelang Dinyakwa tša Malapa a Lena

“Xe motho a sa babalele b’abô, . . . ó latola tumêlô.”—1 TIMOTHEO 5:8.

1, 2. (a) Ke ka baka la’ng e le mo go kgothatšago go bona malapa a e-ba gona dibokeng tša Bokriste a le gotee? (b) Ke ditlhohlo dife tše dingwe tšeo malapa a lebeletšanago le tšona e le gore a fihle dibokeng ka nako?

GE O lebelela gohle ka phuthegong ya Bokriste pele ga ge seboka se thoma, o ka bona bana ba ba hlwekilego bao ba aperego gabotse ba dula ditulong tša bona kgaufsi le batswadi ba bona. Na ga se mo go thabišago go bona lerato leo le bontšhwago malapeng a bjalo—la go rata Jehofa le leo ba ratanago ka lona? Lega go le bjalo, go bonolo go lebala gore go dirwa maiteko a magolo bakeng sa gore lapa le be dibokeng ka nako.

² Maemong a mantši, batswadi ba dula ba swaregile letšatši ka moka, gomme bošegong bja diboka, bophelo bja lapa e ba bja leema-ema le go feta. Go swanetše gore go lokišwe dijo, go dirwe mešomo ya ka gae le mošomo wa sekolo wo o direlwago gae. Batswadi ba dira mo gontši kudu go kgonthišetša gore yo mongwe le yo mongwe o hlwekile, o fepilwe le gore o feditše ka nako. Ee, ge go e-na le bana dilo tšeo di sa letelwago di ka direga ka nako yeo e tlogago e sa swanela. Yo mogolo o kgeila borokgo bja gagwe ge a dutše a bapala. Yo monyenyane o itšhela ka dijo. Bana ba thoma go ngangišana. (Diema 22:15) Mafelelo e ba afe? Le ge batswadi ba rulagantše dilo ka kelohloko, dilo di ka no se sepele ka tsela yeo di rulagantšwego ka yona. Lega go le bjalo, ba lapa ba ba gona dibokeng mo e nyakago e le ka mehla Holong ya Mmušo ka nako pele ga ge seboka se thoma. Ke mo go kgothatšago gakaakang go ba bona moo beke le beke, ngwaga le ngwaga ge bana ba dutše ba gola gore ba hlankele Jehofa!

3. Re tseba bjang gore Jehofa o lebelela malapa e le a bohlokwa?

³ Gaešita le ge mošomo wa gago bjalo ka motswadi o le thata ka dinako tše dingwe, e bile o lapiša, o ka kgonthišega gore Jehofa o lebelela maiteko a gago e le a bohlokwa kudu. Jehofa ke Mothomi wa thulaganyo ya lapa. Ka gona, Lentšu la gagwe le bolela gore lapa le lengwe le le lengwe le ‘bitšwa’ ka Jehofa—le gona ka baka la gagwe. (Ba-Efeso 3:14, 15, bapiša le PK.) Ka gona, ge lena batswadi le nyaka go phetha dikarolo tša lena ka lapeng ka tsela e swanetšego, le hlompha Morena yo a Phagamego wa legohle. (1 Ba-Korinthe 10:31) Na yeo ga se tokelo e kgolo? Ka gona, ke mo go swanetšego gore re naganišiše ka kabelo yeo Jehofa a e neilego batswadi. Sehlogong se, re tla nagana ka seo tabeng ya go hlokomela lapa. Anke re hlahlobeng ditsela tše tharo tšeo ka tšona Modimo a letetšego gore batswadi ba hlokomele malapa a bona.

Go ba Hlokomela Nameng

4. Ka lapeng, ke dithulaganyo dife tšeo Jehofa a di dirilego tabeng ya go hlokomela dinyakwa tša bana?

⁴ Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Xe motho a sa babalele b’abô, xaxolo ba lapeng la xabô, ó latola tumêlô; ó phalwa ke e a sa dumelexo.” (1 Timotheo 5:8) Paulo mo ge a be a bolela ka “motho,” o be a naganne ka mang? O be a bolela  ka hlogo ya lapa, yeo gantši e lego tate. Le gona, Modimo o nea mosadi karolo e hlomphegago ya gore e be mothuši wa monna wa gagwe. (Genesi 2:18) Basadi ba mehleng ya Beibele gantši ba be ba thuša banna ba bona go hlokomela lapa. (Diema 31:13, 14, 16) Lehono, malapa a motswadi o tee ke a tlwaelegilego kudu go feta le ge e le neng pele. * Batswadi ba bantši ba Bakriste bao ba se nago balekane ba dira modiro o retegago wa go hlokomela malapa a bona. Ke therešo gore ke mo go swanetšego gore lapa le be le batswadi ka bobedi, gomme tate e le yena a etelelago pele.

5, 6. (a) Ke ditlhohlo dife tše dingwe tšeo bao ba lekago go hlokomela malapa a bona nameng ba lebeletšanago le tšona? (b) Ke go kgomarela pono efe mabapi le mošomo wa boiphedišo moo go tla thušago Bakriste bao ba hlokomelago malapa a bona gore ba kgotlelele?

⁵ Go 1 Timotheo 5:8, Paulo o be a naganne ka tlhokomelo ya mohuta ofe? Taba e dikologilego e bontšha gore o be a bolela ka mo go lebanyago ka dinyakwa tša lapa tša nama. Lefaseng la lehono, go na le dilo tše dintši tšeo di ka šitišago hlogo ya lapa gore e hlokomele ba lapa ka tsela yeo. Mathata a tša boiphedišo ke ao a tlwaelegilego lefaseng ka bophara, go swana le go fokotšwa ga batho mešomong, tekanyo e phagamego ya bao ba hlokago mešomo le go bitša kudu ga dilo tša go iphediša. Ke’ng seo se ka thušago batho bao ba hlokomelago malapa gore ba kgotlelele ge ba lebeletšane le ditlhohlo tše bjalo?

⁶ Motho yo a hlokomelago lapa o swanetše go gopola gore o phetha kabelo e tšwago go Jehofa. Mantšu a Paulo a buduletšwego a bontšha gore monna yo a kgonago go kwa taelo ye eupša a gana go e phetha o swana le motho yo a ‘latotšego tumelo.’ Mokriste o tla dira sohle seo a ka se kgonago gore a pheme go ba boemong bjo bo bjalo pele ga Modimo wa gagwe. Lega go le bjalo, ke mo go nyamišago gore batho ba bantši lefaseng la lehono ke “ba-hlala-leratô.” (2 Timotheo 3:1, 3) Ee, bo-tate ba bantši ba phema go rwala boikarabelo bja bona, gomme ba tlogela malapa a bona a sa hlokomelwa. Banna ba Bakriste ga ba na pono e bjalo ya go hloka kwelobohloko le ya go se šetše go ge tliwa tabeng ya go hlokomela malapa a bona. Ka go fapana le batho ba bantši bao ba šomago le bona, Bakriste bao ba hlokomelago malapa a bona ba lebelela gaešita le mešomo e nyatšegago e le e hlomphegago e bile e le ya bohlokwa, e le tsela ya go thabiša Jehofa Modimo, ka ge e dira gore ba kgone go hlokomela bao ba ba ratago.

7. Ke ka baka la’ng e le mo go swanetšego gore batswadi ba naganišiše ka mohlala wa Jesu?

⁷ Le gona, dihlogo tša malapa di ka hwetša e le mo go holago go naganišiša ka mohlala wa Jesu o phethagetšego. Gopola gore Beibele ka tsela ya boporofeta e bolela ka Jesu e le “Tatê wa xo sa felexo.” (Jesaya 9:5, 6) E le “Adama wa mafêlêlô,” Jesu o tšeela “Motho wa pele, Adama” legato ka katlego e le tatago batho bao ba bontšhago tumelo. (1 Ba-Korinthe 15:45) Ka go fapana le Adama, yoo a ilego a ba tate wa moithati, Jesu ke tate yo a swanetšego. Beibele e bolela ka yena gore: “Xe e le lôna leratô, se re le tsebilexo ka sôna, ké xe Yêna a xafile bophelô bya xaxwe ka ’baka la rena.” (1 Johane 3:16) Ee, Jesu o gafile bophelo bja gagwe ka go rata bakeng sa ba bangwe. Lega go le bjalo, letšatšing le lengwe le le lengwe o be a bile a etiša dinyakwa tša ba bangwe pele ga tša gagwe ka ditsela tše dinyenyane. Lena batswadi le dira gabotse ge le ekiša moya woo wa boikgafo.

8, 9. (a) Ke’ng seo batswadi ba ka ithutago sona go dinonyana mabapi le go hlokomela mafotwana a tšona ka ntle le go bontšha boithati? (b) Batswadi ba bantši ba Bakriste ba bontšha bjang moya wa boikgafo?

⁸ Batswadi ba ka ithuta mo gontši mabapi le lerato le le se nago boithati mantšung ao Jesu a bego a a botša batho ba Modimo bao ba arogilego a rego: “Ké xa-kae kè ratile xo phuthêla bana ba xaxo bo-ka kxoxo, xe e phuthêla bana ba yôna ka tlase xa diphêxô tša yôna.” (Mateo 23:37) Jesu mo o hlalositše ka mo go kwagalago tsela yeo kgogo e šireletšago matswiana a yona ka diphego tša yona. Ke therešo gore batswadi ba ka ithuta mo gontši bokgoning bja tlhago bja go šireletša bja nonyana, yeo e ikemišeditšego go ipea kotsing bakeng sa go šireletša mafotwana a yona gore a se gobale. Lega go le bjalo, seo dinonyana di se dirago letšatši le letšatši, ke se se makatšago ge o se bogetše. Di tloga sehlageng le go boa di fofa ka go se kgaotše lesolong la tšona la go tsoma dijo. Gaešita  le ge di le kgaufsi le go lapa, di lahlela dijo ka melomong ya mafotwana a tšona ao a sa tšwago go thwathwaša, ao a di metšago gomme gantši a hlaba mašata e le ge a nyaka tše di oketšegilego. Dibopiwa tša Jehofa tše dintši di ‘bontšha bohlale bja tlhago’ ka tsela yeo di hlokomelago dinyakwa tša bana ba tšona.—Diema 30:24.

⁹ Ka mo go swanago, batswadi ba Bakriste go dikologa lefase ba bontšha moya wo o retegago wa boikgafo. O ka upša wa kwa bohloko go e na le go dumelela gore bana ba gago ba hlagelwe ke kotsi le ge e le efe. Go oketša moo, o ikemišeditše go ikgafa letšatši le letšatši e le gore o hlokomele ba lapa la gago. Ba bantši ba lena le tsoga e sa le mesong gore le yo šoma mešomong e lapišago. Le šoma ka thata e le gore le hwetše dijo tše di nago le phepo bakeng sa malapa a lena. Le katanela go kgonthišetša gore bana ba lena ba na le diaparo tše di hlwekilego, bodulo bjo bo swanetšego le thuto e lekanego. Le gona le tšwela pele le dira bjalo letšatši le letšatši, ngwaga le ngwaga. Ruri boikgafo le kgotlelelo e bjalo di thabiša Jehofa! (Ba-Hebere 13:16) Lega go le bjalo, ka nako e swanago o gopola gore go na le ditsela tša bohlokwa kudu tšeo ka tšona o ka hlokomelago ba lapa la gago.

Go ba Hlokomela Moyeng

10, 11. Ke senyakwa sefe sa bohlokwa kudu go feta dinyakwa tše dingwe tša batho, gomme batswadi ba Bakriste ba swanetše go thoma ka go dira’ng e le gore ba kgotsofatše senyakwa se baneng ba bona?

¹⁰ Sa bohlokwa kudu go feta go hlokomela lapa nameng ke go le hlokomela moyeng. Jesu o itše: “Motho xa a phele ka boxôbê fêla; ó phela ka mantšu ohle a a tšwaxo molomong wa Modimo.” (Mateo 4:4; 5:3) Lena batswadi, le ka dira’ng gore le hlokomele malapa a lena moyeng?

¹¹ Tabeng ye, mohlomongwe ga go na Lengwalo leo le tsopolwago gantši go feta Doiteronomio 6:5-7. Hle bula Beibele ya gago gomme o bale ditemana tšeo. Ela hloko gore sa mathomo batswadi ba botšwa gore ba hlagolele boemo bja bona ka noši bja moya, ba age lerato la bona go Jehofa gomme ba dule ba gopola mantšu a gagwe. Ee, o swanetše gore o be morutwana yo a fišegago wa Lentšu la Modimo, o bale Beibele ka mehla gomme o naganišiše ka yona e le gore o kgone go kwešiša le go rata ditsela tša Jehofa, melao ya gagwe le melao ya gagwe ya motheo. Ka baka leo, pelo ya gago e tla tlala ka ditherešo tšeo di kgahlišago tša Beibele tšeo di tla go tutueletšago gore o ikwe o thabile, o tletše tlhompho le lerato la go rata Jehofa. O tla ba le dilo tše dintši tše dibotse tšeo o ka di rutago bana ba gago.—Luka 6:45.

12. Batswadi ba ka ekiša bjang mohlala wa Jesu ge go tliwa tabeng ya go tiišetša ditherešo tša Beibele ka baneng ba bona?

¹² Batswadi bao ba tiilego moyeng ba ikemišeditše go diriša keletšo yeo e hwetšwago go Doiteronomio 6:7, ya gore ba “tiišetšê” mantšu a Jehofa ka baneng ba bona ge sebaka se sengwe le se sengwe se bulega. Go ‘tiišetša’ go bolela go ruta le go gatelela ka go boeletša dilo. Jehofa o tloga a tseba gore ka moka ga rena—bana ka mo go kgethegilego—re nyaka  gore dilo di boeletšwe e le gore re ithute. Ka gona, Jesu o ile a boeletša dilo bodireding bja gagwe. Ka mohlala, ge a be a ruta barutiwa ba gagwe gore ba ikokobetše go e na le go ikgogomoša le go phadišana, o ile a hwetša ditsela tše di fapa-fapanego tša go boeletša molao o swanago wa motheo. O ile a ba ruta ka go nea mabaka, ka go diriša diswantšho, gaešita le ka dipontšho. (Mateo 18:1-4; 20:25-27; Johane 13:12-15) Lega go le bjalo, ke mo go lemogegago gore Jesu ga se a ka a fela pelo. Ka mo go swanago, batswadi ba swanetše go hwetša ditsela tša go ruta bana ba bona ditherešo tša motheo, gomme ba boeletše melao ya Jehofa ya motheo ba sa fele pelo go ba go fihla ge bana ba e kwešiša le go e diriša.

13, 14. Ke dinako dife tše dingwe tšeo ka tšona batswadi ba ka tiišetšago ditherešo tša Beibele ka baneng ba bona, gomme ba diriša dithušo dife?

¹³ Dinako tša thuto ya lapa ke tše di swanetšego kudu bakeng sa go ba ruta ka tsela yeo. Ke therešo gore thuto ya ka mehla ya Beibele ya lapa, e agago le e thabišago ke selo sa bohlokwa boemong bja moya bja lapa. Malapa a Bakriste go dikologa lefase a thabela dithuto tše bjalo, a diriša dipuku tšeo di lokišeditšwego ke mokgatlo wa Jehofa gomme a rulaganya thuto ka go dumelelana le dinyakwa tša bana. Puku ya Ithute go Morutiši yo Mogolo e bile mpho e kgahlišago kudu tabeng ye, go etša ge go le bjalo ka puku ya Dipotšišo tša Bafsa le Dikarabo tše Šomago. * Lega go le bjalo, thuto ya lapa ga se nako e nnoši ya go ruta bana.

¹⁴ Go etša ge Doiteronomio 6:7 e bontšha, go na le dinako tše dintši tšeo ka tšona lena batswadi le ka boledišanago le bana ba lena ka dilo tša moya. Ge le sepela gotee, ge le šoma gotee goba ge le iketlile le le gotee, le ka hwetša dibaka tše dintši tša go hlokomela dinyakwa tša bana ba lena tša moya. Ke therešo gore ga se la swanela go “opelela” bana ba lena ka mehla mabapi le dithuto tša Beibele. Go e na le moo, lekang go boloka poledišano ya lapa e le mabapi le dilo tša moya tše di agago. Ka mohlala, makasine wa Phafoga! o na le dihlogo tše dintši tšeo di bolelago ka dilo tše dintši tše di fapa-fapanego. Dihlogo tše di bjalo di ka bula tsela ya gore le boledišane ka diphoofolo tšeo di bopilwego ke Jehofa, mafelo a lego botse ka tlhago go dikologa lefase le ditšo tša batho tše di kgahlišago tše di fapa-fapanego le ditsela tša bona tša bophelo. Dipoledišano tše di bjalo di ka tutueletša bana gore ba tšwele pele ba bala dipuku tšeo di lokišeditšwego ke sehlopha sa molaki yo a botegago le yo bohlale.—Mateo 24:45-47.

15. Batswadi ba ka thuša bana ba bona bjang gore ba lebelele bodiredi bja Bokriste e le bjo bo kgahlišago le bjo bo putsago?

¹⁵ Go boledišana le bana ba gago ka tsela e agago go tla go thuša go kgotsofatša senyakwa se sengwe sa moya. Bana ba Bakriste ba swanetše go ithuta go boledišana le ba bangwe ka tumelo ya bona ka tsela e atlegago. Ge o bolela ka ntlha e itšego yeo e go kgahlilego yeo e tšwago ka gare ga Morokami goba Phafoga! o  ka nyaka dibaka tša go e tswalanya le bodiredi. Ka mohlala, o ka botšiša gore: “Na e be e ka se be mo go kgahlišago ge nkabe batho ba bantši ba be ba tseba se ka Jehofa? O nagana gore re be re ka dira bjang gore motho a kgahlwe ke taba ye?” Dipoledišano tše di bjalo di ka thuša bana gore ba be le kgahlego e oketšegilego tabeng ya go boledišana le ba bangwe ka seo ba ithutago sona. Ke moka, ge bana ba gago ba sepela le wena bodireding, ba bona mohlala wa kgonthe wa go diriša dipoledišano tše di bjalo. Le gona, ba ka ithuta gape gore bodiredi ke modiro o kgahlišago le o thabišago, wo o tšweletšago kgotsofalo le lethabo le legolo.—Ditiro 20:35.

16. Bana ba ka ithuta’ng ka go theetša dithapelo tša batswadi ba bona?

¹⁶ Le gona, batswadi ba hlokomela dinyakwa tša bana ba bona tša moya ge ba rapela. Jesu o rutile barutiwa ba gagwe tsela ya go rapela, gomme o ile a rapela le bona ka makga a mantši. (Luka 11:1-13) Nagana feela gore ba ithutile mo gontši gakaakang ka go rapela gotee le Morwa wa Jehofa ka noši! Ka mo go swanago, bana ba gago ba ka ithuta mo gontši dithapelong tša gago. Ka mohlala, ba ka ithuta gore Jehofa o nyaka gore re bolele le yena ka bolokologi go tšwa pelong, re mmatamele ge e ba re e-na le bothata le ge e le bofe. Ee, dithapelo tša gago di ka thuša bana ba gago gore ba ithute therešo ya moya e bohlokwa ya gore: Ba ka ba le tswalano le Tatago bona wa legodimong.—1 Petro 5:7.

Go ba Hlokomela Maikwelong

17, 18. (a) Beibele e bontšha bjang bohlokwa bja go rata bana? (b) Bo-tate ba swanetše go ekiša Jehofa bjang tabeng ya go rata bana ba bona?

¹⁷ Le gona, ke therešo gore bana ba na le senyakwa sa bohlokwa kudu sa maikwelo. Lentšu la Modimo le botša batswadi gore e tloga e le gabohlokwa gore ba kgotsofatše senyakwa se. Ka mohlala, basadi ba bafsa ba kgothaletšwa gore “ba ratê bana ba bôná.” Go dira ga bona bjalo go tswalanywa le go boelwa ke kgopolo ga bo-mma ba bafsa. (Tito 2:4) Ke therešo gore go rata ngwana ke gabohlale. Se se ruta ngwana gore a rate ba bangwe e bile se tliša mehola ya bophelo ka moka. Ka lehlakoreng le lengwe, go palelwa ke go rata ngwana ke ga bošilo. Go baka bohloko bjo bogolo e bile go bontšha go palelwa ke go ekiša Jehofa, yo a re ratago ka mo go tseneletšego go sa šetšwe go se phethagale ga rena.—Psalme 103:8-14.

¹⁸ E bile Jehofa o gata mogato wa pele tabeng ya go rata bana ba gagwe ba lefaseng. Go etša ge 1 Johane 4:19 e bolela, “ó re ratile pele.” Ka mo go kgethegilego, lena bo-tate le swanetše go ekiša mohlala wa Jehofa, ka go gata mogato wa pele tabeng ya go aga tlemo e lerato le bana ba lena. Beibele e kgothaletša bo-tate gore ba pheme go befediša bana ba bona, “xore ba se tširoxê.” (Ba-Kolose 3:21) Ga go na dilo tše dintši tšeo di tlogago di befediša bana go feta kgopolo ya gore motswadi ga a ba rate goba ga a ba lebelele e le ba bohlokwa. Bo-tate bao ba dika-dikago go bontšha maikwelo a bona ba swanetše go gopola mohlala wa Jehofa. Jehofa o ile a ba a bolela a le legodimong e le ge a bontšha gore o amogela Morwa wa gagwe le gore o a mo rata. (Mateo 3:17; 17:5) Ruri seo se swanetše go ba se ile sa kgothatša Jesu! Ka mo go swanago, bana ba hwetša matla a mantši le kgothatšo ge batswadi ba bona ba ba botša go tšwa pelong gore ba a ba rata le gore ba a ba amogela.

19. Ke ka baka la’ng tayo e le ya bohlokwa, gomme ke teka-tekano efe yeo batswadi ba Bakriste ba katanelago go e hwetša?

¹⁹ Ke therešo gore lerato la botswadi ke la bohlokwa kudu go feta mantšu feela. Lerato le bontšhwa kudu ka ditiro. Go hlokomela bana mmeleng le moyeng e ka ba pontšho ya lerato la botswadi, kudu-kudu ge batswadi ba dira bjalo ka tsela yeo e bontšhago gore ge e le gabotse ba tutueditšwe  ke lerato. Go oketša moo, tayo ke pontšho e bohlokwa ya lerato la botswadi. Ee, “Morêna ó sôla moratwa wa xaxwe.” (Ba-Hebere 12:6) Ka lehlakoreng le lengwe, go palelwa ke go laya bana ke pontšho ya lehloyo la batswadi! (Diema 13:24) Jehofa ka mehla o kgomarela teka-tekano e swanetšego, o laya ‘ka tsela e swanetšego.’ (Jeremia 46:28) Teka-tekano e bjalo ga se ka mehla e hwetšagalago gabonolo go batswadi bao ba sa phethagalago. Lega go le bjalo, ke mo go nyakago maiteko a gago ka moka gore o katanele go hwetša teka-tekano yeo. Tayo e tiilego le e lerato e ka thuša ngwana gore a gole gomme a phele bophelo bjo bo thabišago le bjo bo atlegago. (Diema 22:6) Na seo ga se se motswadi yo mongwe le yo mongwe wa Mokriste a se nyakelago ngwana wa gagwe?

20. Batswadi ba ka nea bjang bana ba bona sebaka se sekaone ka mo go kgonegago sa go ‘kgetha bophelo’?

²⁰ Ge lena batswadi le dira modiro wa bohlokwa woo Jehofa a le abetšego wona—wa go hlokomela dilo tšeo bana ba lena ba di nyakago nameng, moyeng le maikwelong—moputso ke o mogolo. Ka go dira bjalo le nea bana ba lena sebaka se sekaone ka mo go kgonegago sa gore ba ‘kgethe bophelo’ le gore ka morago ga moo ba ‘tšwele pele ba phela.’ (Doiteronomio 30:19) Bana bao ba kgethago go hlankela Jehofa le go tšwela pele ba le tseleng e išago bophelong ge ba dutše ba gola ba tlišetša batswadi ba bona lethabo le legolo. (Psalme 127:3-5) Lethabo le le bjalo e tla ba la sa ruri! Lega go le bjalo, bafsa ba ka reta Jehofa bjang lehono? Sehlogo se se latelago se tla ahla-ahla taba yeo.

[Mengwalo ya ka tlase]

O tla Araba Bjang?

Batswadi ba ka dira’ng bakeng sa gore ba hlokomele bana ba bona

• nameng?

• moyeng?

• maikwelong?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 18]

Dinonyana tše dintši di šoma di sa lape bakeng sa go hlokomela mafotwana a tšona

[Seswantšho go letlakala 20]

Batswadi ba swanetše go thoma ka go hlagolela boemo bja bona ka noši bja moya

[Diswantšho go letlakala 20, 21]

Batswadi ba ka hwetša dibaka tše dintši tša go ruta bana ba bona ka Mmopi

[Seswantšho go letlakala 22]

Bana ba hwetša matla le kgothatšo ge ba amogelwa ke batswadi