Dipono tše di Fapa-fapanego Mabapi le Mošomo

“Go šoma—go šoma! Ke selo se se kgahlišago kudu go tseba gore go sa na le dilo tše kaone-kaone tšeo re ka di dirago.”—Katherine Mansfield, mongwadi (1888-1923).

NA O lebelela mošomo ka tsela ye o hlalositšwego ka yona ka mo godimo? Wena ka noši o lebelela mošomo bjang? Na mohlomongwe o nagana gore mošomo ke selo se setelele seo se lapišago mafelo-bekeng a boiketlo? Goba na mošomo wa gago o fetogile selo se o kgahlegelago go se dira ka baka la ge o se lemaletše?

Batho ba bantši ba fetša nako ya bona e ntši ba le mošomong. Mošomo o ka re direla phetho mabapi le mo re dulago gona le mohuta wa bophelo bjo re bo phelago. Go tloga nywageng ya go tsena bonneng goba bosading go ya nywageng ya go rola modiro, batho ba bantši ba hwetša mošomo e le selo seo se phegelelwago seo gantši se bušago maphelo a bona. Ba bangwe ba rena re kgotsofatšwa kudu ke mošomo wa rena. Ba bangwe ba lebelela mošomo e le wa bohlokwa ka go lekanya mogolo wo ba o hwetšago go wona goba botumo bja wona, mola ba bangwe ba lebelela mošomo e le go gapa nako goba gaešita le go e senya.

Go na le bao ba šomelago go phela le bao ba phelelago go šoma; ba bangwe ba hwela mešomong ya bona goba ba hwa ka baka la mešomo ya bona. Ka mohlala, go ya ka pego ya morago bjale ya Ditšhaba tše Kopanego, mošomo o baka bohloko bjo bo oketšegilego le lehu “go feta dintwa goba go dirišwa gampe ga dihlare-tagi goba dino-tagi di kopantšwe.” Ge e bolela ka se, kuranta ya The Guardian ya kua London e begile gore: “Batho ba fetago dimilione tše pedi ba hwa ngwaga le ngwaga dikotsing goba malwetšing ao a tswalanago le mošomo . . . Go šoma leroleng, dikhemikhaleng, lešateng le mo go nago le mahlasedi a radiation [go] baka kankere, bolwetši bja pelo le go hwa lehlakore.” Go šoma ga bana mošomo o thata le mošomo wa kgapeletšo e fo ba tše dingwe tša ditherešo tše pedi tše di sa kgahlišego tša maemo a mošomo lehono.

Go oketša moo, go na le selo seo setsebi sa tša monagano e lego Steven Berglas se se bitšago “go felelwa ke matla o šoro.” Se hlalosa mošomi yo mafolofolo yo a fihleletšego maemo a phagamego mošomong wa gagwe e le yo a ikwago “a tšhoga ka mehla, a tlaletšwe, a hloka kholofelo goba a e-na le kgateletšego e bakwago ke go dumela gore o kgakgetšwe mošomong wa bophelo ka moka, woo a ka se kgonego go o tlogela goba woo go wona a ka se kgonego go hwetša kgotsofalo monaganong.”

Go Šoma ka Thata go Bapišwa le go Phelela go Šoma

Lefaseng leo go lona batho ba bantši ba šomago ka thata ka diiri tše dintši, go bohlokwa gore o bone phapano magareng ga batho bao ba šomago ka thata le bao ba phelelago go šoma. Batho ba bantši bao ba phelelago go šoma ba lebelela lefelo leo ba šomago go lona e le leo le šireletšegilego lefaseng le le kotsi, le leo le sa tsepamago; batho bao ba šomago ka thata  ba lebelela mošomo e le selo se bohlokwa le seo ka dinako tše dingwe se ba dirago gore ba phethe boikarabelo bja bona. Batho bao ba phelelago go šoma ba dumelela mošomo o šitiša dikarolo ka moka tša maphelo a bona; batho bao ba šomago ka thata ba tseba nako yeo ka yona ba swanetšego go kgaotša go šoma, go tloša menagano ya bona selong se itšego le gore ka mohlala, ba be gona ge go binwa monyanya wa letšatši leo ba tsenego lenyalong ka lona. Batho bao ba phelelago go šoma ba hwetša kgotsofalo ya maikwelo ge ba šoma kudu gomme ba kgahlwa ke seo; bao ba šomago ka thata ga ba bjalo.

Lekoko la batho la mehleng yeno le dira gore go be thata go bona phapano magareng ga go phelela go šoma le go šoma ka mo go feteletšego ka ge le dira gore mošomo o bonagale e le o kgahlišago. Megala ya cellular le ditlabakelo tše di tswalanago le yona di ka dira gore go be thata go bona phapano magareng ga go ba mošomong le go ba ka gae. Ge lefelo le ge e le lefe e ka ba lefelo la mošomo gomme nako le ge e le efe e ka ba nako ya mošomo, ba bangwe ba tla šoma ka mo go feteletšego gaešita le go fihla bokgoleng bja go ikgobatša.

Batho ba bangwe ba arabela bjang kgopolong yeo e sa kgahlišego? Ditsebi tša ditswalano tša batho tša leago di lemogile tshekamelo ya batho bao ba šomago ka mo go feteletšego le bao ba gateletšegilego kudu ya go tliša dilo tša moya lefelong la mošomo le go kopanya bophelo bja bodumedi le bophelo bja mošomong. San Francisco Examiner e begile gore “go kopanya dilo tša moya le mošomo go fetogile selo seo se lego pepeneneng.”

Pego ya morago bjale e boletše mabapi le Silicon Valley, e lego lefelo le bohlokwa la mabapi le tšwelopele ya thekinolotši kua United States gore: “Ge balaodi ba dutše ba bala mafelo a go emiša dikoloi ao a se nago selo ge go fokotšwa ga batho mošomong go dutše go tšwela pele, mafelo ao go ona go emišwago dikoloi mantšiboeng a thuto ya Beibele a tlala wa go falala.” Go sa šetšwe gore seo se ka ba se bontšha eng, batho ba bantši go dikologa lefase ba hweditše gore Beibele e na le tutuetšo e botse tseleng yeo ba lebelelago mošomo ka yona, e lego seo se feleletšago ka tsela e leka-lekanego kudu ya bophelo.

Beibele e ka re thuša bjang gore re be le pono e leka-lekanego mabapi le mošomo? Na go na le melao ya motheo ya Mangwalo le ge e le efe yeo e ka re thušago gore re lebeletšane ka katlego le ditlhohlo tša mehleng yeno tša lefelong la mošomo? Sehlogo se se latelago se tla araba dipotšišo tše.