Ba a Ithapa

“SETHŠABA sa xaxo se tlo ithapa.” (Psalme 110:3) Mantšu ao ke a bohlokwa kudu go barutwana ba 46 ba sehlopha sa bo-118 sa Sekolo sa Beibele sa Watchtower sa Gilead. Ba ile ba itokišeletša bjang go ba gona sekolong se seo se tlwaetšago bao e tlago go ba baromiwa gore ba hlokomele dinyakwa tša moya tša batho bao ba lego dinageng dišele? Mike le Stacie, e lego ditho tša sehlopha sa bo-118, ba hlalositše gore: “Phetho ya rena ya gore re phele bophelo bjo bonolo e re thušitše go fokotša ditšhitišo le go tšwela pele re lebišitše tlhokomelo ya rena dilong tša moya. Re be re ikemišeditše gore re se ke ra dumelela katlego ya rena lefaseng la kgwebo e re dira gore re beele dipakane tša rena tša moya ka thoko.” Go etša Mike le Stacie, barutwana ba bangwe ba sehlopheng se ba ile ba ithapa ka go rata gomme mo nakong ye ba hlankela e le bagoeledi ba Mmušo dikontinenteng tše nne.

Ka Mokibelo, March 12, 2005, batheetši ba 6 843 ba be ba bonagala ba thabile ge ba dutše ba theeditše lenaneo la go aloga. Theodore Jaracz, e lego setho sa Sehlopha se Bušago sa Dihlatse tša Jehofa, e be e le modula-setulo. Ka morago ga go amogela ka borutho baeng bao ba bego ba le gona ba tšwago dinageng tše 28, o ile a lebiša tlhokomelo tabeng ya bohlokwa bja thuto ya Beibele. Ge se tsopola William Lyon Phelps, e lego morutiši wa mo-Amerika, seboledi se itše: “Ka kgonthe, motho yo mongwe le yo mongwe yo a nago le tsebo e feletšego ya Beibele go ka bolelwa ka yena gore o rutegile.” Le ge thuto ya lefase e ka ba e le ya bohlokwa, thuto ya Beibele ke ya bohlokwa le go feta. E thuša batho gore ba monye tsebo ka Modimo, yeo e lebišago bophelong bjo bo sa felego. (Johane 17:3) Ngwanabo Rena Jaracz o ile a reta dialoga bakeng sa go rata ga tšona go kgatha tema e kgolo lenaneong la go ruta Beibele lefaseng ka moka leo le phethwago diphuthegong tša ka godimo ga 98 000 tša Dihlatse tša Jehofa lefaseng ka bophara.

Kgothatšo e Lego Nakong Bakeng sa Dialoga

Ka morago ga mantšu a go bula a modula-setulo, William Samuelson o ile a bolela ka sehlogo se se rego, “Kamoo o ka Swanago le Mohlware o Enywago Ngwakong wa Modimo,” seo se theilwego go Psalme 52:8. O ile a bontšha gore mohlware ka Beibeleng o dirišwa ka tsela ya seswantšhetšo bakeng sa go swantšhetša go enywa, bobotse le seriti. (Jeremia 11:16) Ge se swantšha barutwana le mehlware, seboledi se itše: “Jehofa o tla le lebelela le le ba babotse le ba nago le seriti ge le dutše le phetha ka potego modiro wa lena wa go bolela ka Mmušo dikabelong tša lena tša boromiwa.” Go etša ge mohlware o nyaka medu e nabilego gore o phologe nako ya komelelo, barutwana ba swanetše go matlafatša medu ya bona ya moya e le gore ba kgotlelele go se šetše, kganetšo le diteko tše dingwe tšeo ba ka gahlanago le tšona ditirelong tša bona  tša dinageng dišele.—Mateo 13:21; Ba-Kolose 2:6, 7.

John E. Barr, e lego se sengwe sa ditho tše tharo tša Sehlopha se Bušago tšeo di tšerego karolo lenaneong, o ile a bolela ka sehlogo se se rego, “Le Letswai la Lefase.” (Mateo 5:13) O ile a bontšha gore go etša ge letswai la kgonthe le šireletša dijo gore di se ke tša bola, ka mo go swanago go bolela ga baromiwa ka Mmušo wa Modimo go tla phološa maphelo a bao ba theetšago, gwa ba šireletša gore ba se ke ba bola boitshwarong le moyeng. Ke moka ka segalo se botho, Ngwanabo Rena Barr o ile a kgothaletša dialoga gore di “phedišanê ka leaxô” le ba bangwe. (Mareka 9:50) Seboledi se ile sa eletša ka gore: “Hlagolelang dienywa tša moya, gomme ka mehla le kgonthišetše gore boitshwaro bja lena le dipolelo tša lena ke tše botho le tšeo di bontšhago gore le naganela ba bangwe.”

Wallace Liverance, e lego yo mongwe wa bahlahli ba Gilead, o ile a gatelela sehlogo se se rego, “Dulang le le ka Sekepeng ge le le ka Bodibeng.” Go etša ge sekepe seo se sesago ka bodibeng se ka kgona go ya mo se swanetšego, ka mo go swanago go kwešiša “madiba a diphiri tša Modimo”—ditherešo tšeo di lego mabapi le morero wa Modimo le kamoo o tlago go phethagatšwa ka gona—go ka thuša motho gore a tšwele pele moyeng. (1 Ba-Korinthe 2:10) Go fo dula meetseng a manyenyane a moya e le ge re kgotsofatšwa ke “ditaba tša mathômô a thutô ya Modimo” go ka šitiša tšwelopele ya rena gomme go ka ba gwa oketša kgonagalo ya gore ‘re robegelwe ke sekepe sa rena tumelong.’ (Ba-Hebere 5:12, 13; 1 Timotheo 1:19) Ngwanabo Rena Liverance o phethile ka gore: “Dumelelang ‘bodiba bya lehumô la Modimo, le bya bohlale bya xaxwe’ bo le matlafatša dikabelong tša lena tša boromiwa.”—Ba-Roma 11:33.

Mark Noumair, e lego mohlahli yo mongwe wa Gilead, o ile a bolela ka sehlogo se se rego, “Na le tla Phelela Bohwa bja Lena?” Ka nywaga ya ka godimo ga e 60, Sekolo sa Beibele sa Watchtower sa Gilead se ile sa lebelelwa e le se se botegago e bile se e-na le botumo bjo bobotse ka baka la ‘bohlatse bjo bontši bjo bobotse’ bjo bo neilwego ke dialoga tša sekolo se. (Genesi 31:48) Bohwa bjo bja Gilead bo fetišeditšwe go barutwana ba sehlopha sa bo-118. Ngwanabo Rena Noumair o kgothaleditše barutwana gore ba ekiše ba-Thekoa ba bogologolo ba mehleng ya Nehemia gomme ba dirišane ka boikokobetšo le diphuthego tša lefelong leo ba yago go lona le baromiwa-gotee le bona. Ba ile ba eletšwa gore ba pheme boemo bja kgopolo bja boikgogomošo bja “baxolo” bao Nehemia a boletšego ka bona gomme go e na le moo ba ikemišetše go dira modiro ba homotše ba sa direle gore ba bonwe ke batho.—Nehemia 3:5.

Diphihlelo tše di Rutago le Dipoledišano

Karolo e latetšego lenaneong e be e e-na le sehlogo se se rego, “Lentšu la Modimo la Ênêla.” (Ditiro 6:7) Ba hlahlwa ke mohlahli wa Gilead e lego Lawrence Bowen, barutwana ba ile ba diragatša diphihlelo tšeo ba di thabetšego bodireding bja tšhemo ge ba dutše ba le sekolong. Diphihlelo tše di ile tša bontšha gore barutwana ba be ba tsebatša Lentšu la Modimo ka phišego le gore Jehofa o šegofaditše maiteko a bona ka mo go humilego.

Richard Ashe o ile a boledišana le ditho tša lapa la Bethele tšeo di šomago kgaufsi le sehlopha se lego sekolong. Ditlhaloso tša bona di ile tša nea kwešišo e tseneletšego mabapi le thekgo yeo lapa la Bethele le e neago barutwana ba Gilead go ba thuša gore ba holwe kudu ke sekolo sa bona. Ke moka, Geoffrey Jackson o ile a bolela le tše dingwe tša dialoga tša kgale tša Gilead. Di ile tša lebiša tlhokomelo go dibaka tše dintši tšeo bophelo bja boromiwa bo di neago bakeng sa go iša theto le tumišo go Jehofa. Se sengwe sa tšona se itše: “Batho ba lebelela selo se sengwe le se sengwe seo o se dirago bjalo ka moromiwa. Ba a theetša, ba a lebelela gomme ba a gopola.” Ka gona, barutwana ba ile ba kgothaletšwa gore ba ikemišetše go bea mohlala o mobotse ka dinako tšohle. Ka ntle le pelaelo, keletšo ye e kwagalago e tla ipontšha e le ya bohlokwa kudu matšatšing a tlago.

Stephen Lett, e lego setho sa Sehlopha se Bušago, o neile polelo ya go phetha e nago le sehlogo se se rego, “Tšwelang Pele le le Barwadi ba ‘Meetse a Phelaxo.’” (Johane 7:38) O boletše gore dikgweding tše hlano tše di fetilego, barutwana ba be ba holwa kudu ke go nwa ka mo go feletšego go tšwa Lentšung la Modimo la therešo. Eupša baromiwa ba bafsa ba tla dira’ng ka tsebišo yeo ba e montšego? Ngwanabo Rena Lett o ile a kgothaletša barutwana gore ba boledišane le ba bangwe ka meetse  a a moya ka ntle le boithati e le gore batho ba ba tle ba be le “mothôpô wo o tšwaxo meetse a xo iša bophelong byo bo sa felexo” ka gare ga bona. (Johane 4:14) Seboledi se okeditše ka gore: “Le ka mohla le se ke la lebala go nea Jehofa, yo e lego ‘mothopo wa meetse a phelago,’ tumišo le letago leo le mo swanetšego. Le se ke la fela pelo ge le ruta bao ba tšwelego go Babele o Mogolo yo a hlasetšwego ke komelelo.” (Jeremia 2:13) Ngwanabo Rena Lett o phethile ka go kgothaletša dialoga gore di ekiše ka phišego moya le mmeeletšwa gomme di tšwele pele di re: “Tlaa! Le e a nyorilwexo a a tlê a tšeê meetše a bophelô à fo fiwa fêla.”—Kutollo 22:17.

Ngwanabo Rena Jaracz o phethile lenaneo ka go fetiša ditumedišo tše di amogetšwego go tšwa dinageng tše di fapa-fapanego. Se se ile sa latelwa ke gore setho sa sehlopha se se alogago se bale lengwalo la tebogo.

Na o ka ithapa gore o hlankele moo go nyakegago thušo e kgolo gona? Ge e ba go le bjalo, gona phegelela dipakane tša moya, go etša ge barutwana ba bao ba alogago ba dirile bjalo. Buna lethabo le kgotsofalo yeo e hwetšwago ge motho a ithapa ka lethabo tirelong ya Modimo—e ka ba e le moromiwa nageng e šele goba e le modiredi kgaufsi le gae.

[Lepokisi go letlakala 13]

DIPALO-PALO TŠA SEHLOPHA

Palo ya dinaga tšeo di emetšwego: 8

Palo ya dinaga tšeo ba abetšwego go tšona: 19

Palo ya barutwana: 46

Palo-gare ya nywaga: 33,0

Palo-gare ya nywaga therešong: 16,5

Palo-gare ya nywaga bodireding bja nako e tletšego: 12,9

[Seswantšho go letlakala 15]

Sehlopha se se Alogago sa bo-118 sa Sekolo sa Beibele sa Watchtower sa Gilead

Lelokelelong le le lego ka mo tlase, methaladi e balwa go tloga ka pele go ya ka morago gomme maina a lokeleditšwe go tloga go le letshadi go ya go le letona mothalading o mongwe le o mongwe.

(1) Brockmeyer, A.; Moloney, S.; Symonds, N.; Lopez, Y.; Howard, C. (2) Jastrzebski, T.; Brown, D.; Hernandez, H.; Malagón, I.; Jones, A.; Connell, L. (3) Howard, J.; Lareau, E.; Shams, B.; Hayes, S.;Brown, O. (4) Burrell, J.; Hammer, M.; Mayer, A.; Kim, K.; Stanley, R.; Rainey, R. (5) Jastrzebski, P.; Zilavetz, K.; Ferris, S.; Torres, B.; Torres, F. (6) Connell, J.; Hernandez, R.; Moloney, M.; Malagón, J.; Shams, R.; Hayes, J. (7) Ferris, A.; Hammer, J.; Stanley, G.; Kim, C.; Symonds, S.; Lopez, D.; Burrell, D. (8) Brockmeyer, D.; Mayer, J.; Rainey, S.; Zilavetz, S.; Jones, R.; Lareau, J.