“Mohlale ó Hlatha Dikxatô”

MOTHO yo bohlale o na le bokgoni bja go lokiša ditaba, o ahlola ka tsela e leka-lekanego e bile o na le bokgoni bja go nagana, o na le tlhaologanyo, temogo le kwešišo. Ga se yo a forago goba yo a logago maano-mabe. Diema 13:16 e re: “Mohlalefi tšohle ó di dira ka kêlêllô.” Ee, bohlale ke seka se se rategago.

Re ka bontšha bohlale bjang bophelong bja rena bja letšatši le letšatši? Seka se se bonagatšwa bjang ka dikgetho tše re di dirago, tsela ye re swarago ba bangwe ka yona le tsela ye re arabelago ka yona maemong a fapa-fapanego? Batho bao ba lego bohlale ba hwetša meputso efe? Ba phema dikotsi dife? Kgoši Salomo wa Isiraele ya bogologolo o nea dikarabo tše di šomago dipotšišong tše, go etša ge re bala go Diema 14:12-25. *

Kgetha Tsela ya Gago ka Bohlale

Go dira dikgetho tše bohlale le go atlega bophelong go tloga go nyaka bokgoni bja go bona phapano magareng ga se se lokilego le se se fošagetšego. Lega go le bjalo, Beibele e lemoša ka gore: “Xo na le ditsela tše O rexo di lokile; ’me kwa pele ya tlo ba tša lehu.” (Diema 14:12) Ka gona, re swanetše go ithuta go bona phapano magareng ga seo ruri e lego se se lokilego le seo se bonagalago se lokile. Polelwana e rego “ditsela . . . tša lehu” e bontšha gore go na le ditsela tše dintši tše bjalo tša bofora. Ela hloko dikarolo tše dingwe tšeo re swanetšego go di phafogela le go di phema.

Ka kakaretšo, batho bao ba humilego le bao ba tumilego lefaseng ba lebelelwa e le ba hlomphegago le bao ba swanetšego go retwa. Go atlega ga bona setšhabeng le go atlega ka tša ditšhelete go ka dira gore go bonagale eka tsela yeo ba dirago dilo ka yona e lokile. Lega go le bjalo, go thwe’ng ka ditsela tšeo batho ba bjalo ba bantši ba di dirišago e le gore ba hwetše lehumo le botumo? Na ditsela tša bona ka mehla di lokile e bile ke tše dibotse? Le gona go na le batho ba bangwe bao ba bonagatšago mafolofolo a retegago ditumelong tša bona tša bodumedi. Eupša na go botega ga bona go tloga go hlatsela gore ditumelo tša bona di nepagetše?—Ba-Roma 10:2, 3.

Le gona tsela e ka bonagala e le e lokilego ka baka la go iphora. Ge e ba re thea diphetho tša rena go seo rena ka noši re naganago gore se lokile, ke go ithekga ka pelo, e lego mohlahli yo e lego mmata-mano-mabe. (Jeremia 17:9) Letswalo leo le sa rutwago le go tlwaetšwa le ka re dira gore re nagane gore tsela e fošagetšego ke tsela e lokilego. Ka gona, ke’ng seo se tlago go re thuša go kgetha tsela e lokilego?

Re swanetše go ba le thuto e mafolofolo ya motho ka noši ya go ithuta ditherešo tše di tseneletšego tša Lentšu la Modimo ge e ba re nyaka go ba “ba ba ithutilexo ba tlwaêla xo kxetholoxanya botse le bobe.” Go oketša moo, re swanetše go tlwaetša matla a go nagana ‘ka go ithuta’ go diriša melao ya motheo ya Beibele. (Ba-Hebere 5:14) Re swanetše go ela hloko gore re se ke ra dumelela tsela yeo e fo bonagalago e le e lokilego gore e re fapoše ‘tseleng e pitlaganego e išago bophelong.’—Mateo 7:13, 14.

Ge “Pelo e ka Hlokoxa”

Na re ka thaba ge e ba re se na khutšo ya ka gare? Na go sega le go thaba go fokotša bohloko  bjo bo tseneletšego? Na ke gabohlale go fediša maikwelo a kgateletšego ka dino-tagi, go diriša dihlare-tagi gampe goba go leka go fediša maikwelo ao ka go thoma go phela bophelo bja go itshwara ka tsela e gobogilego? Karabo ke aowa. Kgoši e bohlale e re:“Le ka lesêxô pelo e ka hlokoxa.”—Diema 14:13a.

Lesego le ka khupetša bohloko, eupša ga le kgone go bo tloša. Beibele e re: “Tšohle di na le mohla wa tšôna.” Ka kgonthe, “xo lla xo na le mohla wa xôna, le xo sêxa xo na le mohla wa xôna. Xo xôlôla xo na le mohla wa xôna, le xo bina xo na le mohla wa xôna.” (Mmoledi 3:1, 4) Ge kgateletšego e oketšega, re swanetše go gata megato ya go e fenya, re tsoma “thlathô” ge go nyakega. (Diema 24:6) * Go sega le go thaba go a hola ka tsela e itšego, eupša mohola wa gona ke o monyenyane. Ge a lemoša malebana le mehuta e sa swanelago ya go ithabiša le go itapološa ka tsela e feteletšego, Salomo o re: “Thabô e ka šadiša nyamô.”—Diema 14:13b.

Motho yo a se Nago Tumelo le Motho yo a Lokilego—Ba Kgotsofatšwa Bjang?

Kgoši ya Isiraele e tšwela pele ka gore: “Pelo ya mokxeloxi e khora ditsela tša yôna; monna yo boló ó khora tša xaxwe.” (Diema 14:14) Ke bjang mokgelogi goba motho yo a se nago tumelo le monna yo bolo goba yo a lokilego ba hwetšago meputso e kgotsofatšago tseleng yeo ba dirago dilo ka yona?

Motho yo a se nago tumelo ga se a kgomega ka go ikarabelela go Modimo. Ka gona, go dira se se nepagetšego pele ga Jehofa ga se taba e bohlokwa go motho yo a se nago tumelo. (1 Petro 4:3-5) Motho yo bjalo o kgotsofatšwa ke mafelelo a bophelo bja gagwe bja go rata dilo tše di bonagalago. (Psalme 144:11-15a) Ka lehlakoreng le lengwe, motho yo a lokilego o kgahlegela dilo tša moya ka pelong ya gagwe. Dilong ka moka tšeo a di dirago, o kgomarela ditekanyetšong tša Modimo tše di lokilego. Motho yo bjalo o kgotsofatšwa ke mafelelo a seo a se dirago ka gobane Jehofa ke Modimo wa gagwe gomme o hwetša lethabo le le sa bapišwego ka baka la go hlankela Yo a Phagamego Kudu.—Psalme 144:15b.

 O se ke wa “Dumêla ’Taba Tšohle”

Ge a bontšha phapano magareng ga ditsela tša motho wa lešilo le yo bohlale, Salomo o re: “Lešilo le dumêla ’taba tšohle; mohlale ó hlatha dikxatô.” (Diema 14:15) Motho yo bohlale ga a hlalefetšwe gabonolo. Go e na le go dumela selo se sengwe le se sengwe seo a se kwago goba go dumelela ba bangwe gore ba mo direle diphetho, o ela hloko dikgato tša gagwe ka bohlale. Ge a kgoboketša tsebišo ka moka yeo e lego gona, o gata mogato go ya ka tsebo.

Ka mohlala, nagana ka potšišo e rego, “Na Modimo o gona?” Lešilo le sekametše tabeng ya go ya le mogofe goba go dumela seo batho bao ba tumilego ba se dumelago. Ka lehlakoreng le lengwe, motho yo bohlale o tšea nako a seka-seka ditherešo. O naganišiša ka mangwalo a swanago le Ba-Roma 1:20 le Ba-Hebere 3:4. Dilong tša moya, motho yo bohlale ga a fo amogela seo baetapele ba bodumedi ba se bolelago. O ‘hlahloba dipolelo tše di buduletšwego go bona ge e ba di e-tšwa go Modimo.’—1 Johane 4:1, bapiša le NW.

Ruri ke gabohlale go kwa keletšo ya gore re se ke ra “dumêla ’taba tšohle”! Bao ba neilwego boikarabelo bja go eletša ba bangwe ka phuthegong ya Bokriste ba swanetše gore ka mo go kgethegilego ba tšeele se godimo. Moeletši o swanetše go tseba ditaba ka botlalo mabapi le seo se diregilego. O swanetše go theetša ka kelohloko gomme a kgoboketše tsebišo go tšwa mahlakoreng ka moka e le gore keletšo ya gagwe e se ke ya ba e sa kwagalego goba e sekametšego ka lehlakoreng letee.—Diema 18:13; 29:20.

“Yo Maanô-mabe ó a Ithloiša”

Ge e bontšha phapano e nngwe gape magareng ga motho yo bohlale le wa lešilo, kgoši ya Isiraele e re: “Mohlale ké Mašiê, ò šikoloxa bobe; lešilo la letšêkê xa le belaele. Yo pelo-xále ó tlo dira tša bošilo yo maanô-mabe ó a ithloiša.”—Diema 14:16, 17.

Motho yo bohlale o boifa ditla-morago tša go latela tsela e fošagetšego. Ka baka leo, o ela hloko le go tšeela godimo keletšo le ge e le efe yeo e mo thušago go phema bobe. Lešilo ga le na poifo e bjalo. Ka baka la go ikholofela, le gana keletšo ya ba bangwe ka makoko. Ka baka la ge motho yo bjalo a sekametše tabeng ya go fo galefišwa gabonolo, o dira dilo ka tsela ya bošilo. Eupša ke ka baka la’ng monna yo maano-mabe a hloiwa?

Polelwana ya leleme la setlogo yeo e fetoletšwego e le “maanô-mabe” e na le dilo tše pedi tšeo e di bolelago. Ka tsela e botse, e ka bontšha temogo goba bohlale. (Diema 1:4; 2:11; 3:21) Goba ka tsela e mpe, polelwana e ka bontšha dikgopolo tše mpe goba go nagana ka tsela ya boradia.—Psalme 37:7; Diema 12:2; 24:8.

Ge e ba polelwana e rego “yo maanô-mabe” e bontšha motho wa moradia, ga go thata go bona lebaka leo ka lona motho yo bjalo a hloiwago. Lega go le bjalo, na ga se therešo gore motho yo a nago le temogo le yena a ka hloiwa ke bao ba se nago nayo? Ka mohlala, bao ba nago le temogo le bao ba kgethago go ‘se be karolo ya lefase’ ba hloiwa ke lefase. (Johane 15:19) Bafsa ba Bakriste bao ba nago le temogo le bao ba ganetšago kgateletšo e sa agego ya dithaka e le gore ba pheme boitshwaro bjo bo sa swanelago ba a kwerwa. Therešo ke gore barapedi ba therešo ba hloiwa ke lefase, leo le lego matleng a Sathane Diabolo.—1 Johane 5:19.

“Babe a ba Lothšê”

Go na le tsela e nngwe gape yeo ka yona motho yo bohlale a fapanago le mašilo. “Bohwa bya setlatla ké bošilo; mohlale seala ké tsebô.” (Diema 14:18) Ka baka la go hloka temogo, batho bao ba se nago phihlelo ba kgetha selo seo e lego sa bošilo. Maphelo a bona a dula a le ka tsela ye. Ka lehlakoreng le lengwe, tsebo e kgabiša yo bohlale go fo swana le ge mphapahlogo o dira gore kgoši e hlomphege.

Kgoši e bohlale e re: “Babe a ba lothšê ba botse; bakxopô ba lobê kxorong tša ba boló.” (Diema 14:19) Ka mantšu a mangwe, botse bo tla feleletša bo fentše bobe. Ela hloko koketšego le tsela e phagamego ya bophelo tšeo batho ba Modimo ba di thabelago lehono. Go bona ditšhegofatšo tše tšeo di tšholletšwego bahlanka ba Jehofa go tla gapeletša baganetši ba  bangwe gore ba ‘lotšhe’ mosadi wa seswantšhetšo wa Jehofa wa legodimong, yo a emelwago ke mašaledi a tloditšwego ka moya a lego lefaseng. Gaešita le ge ba ka se lemoge seo, ka Haramagedone baganetši bao ba tla gapeletšega go dumela gore karolo ya lefaseng ya mokgatlo wa Modimo e tloga e emela karolo ya legodimong.—Jesaya 60:1, 14; Ba-Galatia 6:16; Kutollo 16:14, 16.

‘Go Hlokomela Bao ba Hlakago’

Mabapi le tlhago ya batho, Salomo o re: “Mmôtlana ó bêkwa le xa-xabô; mohumi ó ratwa ke ba bantši.” (Diema 14:20) Se ke therešo e le ruri ka batho bao ba sa phethagalago! Ka baka la ge e le baithati, ba sekametše tabeng ya go rata bahumi go feta badiidi. Gaešita le ge bagwera ba motho yo a humilego e le ba bantši, ke ba nakwana go fo etša lehumo la gagwe. Ka gona, na ga se ra swanela go phema go gwerana le batho ka baka la tšhelete goba theto ya bofora?

Go thwe’ng ge e ba go itlhahloba ka potego go utolla gore ge e le gabotse re nyaka go amogelwa ke mohumi gomme re nyatša bao ba se nago sa bona? Re swanetše go lemoga gore go bontšha go beba sefahlego ka tsela e bjalo go a ganetšwa ka Beibeleng. Beibele e re: “Mo-nyatša-wa-xabô ó a senya; mo-hlêka-bahlaki e tlo ba wa mahlatse.”—Diema 14:21.

Re swanetše go naganela bao ba lego maemong a thata. (Jakobo 1:27) Re ka dira se bjang? Ka go ba thuša ka “tša bophelô bya lefase,” tšeo di ka akaretšago tšhelete, dijo, madulo, diaparo le tlhokomelo ya motho ka noši. (1 Johane 3:17) Go thaba motho yo a ratago batho ba bjalo, ka ge “lešexo la monei le phala la monewa.”—Ditiro 20:35.

Meputso ya Bona ke Efe?

Molao wa motheo wo o rego “se motho a se byalaxo, ké sôna se a tl’o xo se buna” o šoma go motho yo bohlale le wa lešilo. (Ba-Galatia 6:7) Motho yo bohlale o dira se sebotse; motho wa lešilo o loga maano-mabe. Kgoši e bohlale e botšiša gore: “Ba ba rerago bobe, a ga se ba ba timetšego?” Karabo ke ee; ba a “timela.” (An American Translation) “Eupša bao ba rerago tše dibotse ba na le kgaugelo le therešo.” (Diema 14:22, PK) Bao ba dirago botse ba thabela botse bjo bo dirwago ke ba bangwe gotee le botho bja Modimo bjo lerato.

Ge a tswalanya katlego le go šoma ka thata gomme a tswalanya go palelwa le go bolela ka matsogo mola ba bangwe ba šoma, Salomo o re: “Dikudumêla tšohle di na le matšô a tšôna; xo bolabola xa melomo xo fêla xo iša thšexong.” (Diema 14:23) Molao wo wa motheo o šoma e le ka kgonthe medirong ya rena ya moya. Ge re šoma ka thata bodireding bja Bokriste, re buna meputso ya go tsebiša ba bangwe ba bantši ka therešo e phološago maphelo ya Lentšu la Modimo. Go phethagatša ka potego kabelo le ge e le efe ya pušo ya Modimo yeo re ka e hwetšago go tliša lethabo le kgotsofalo.

Diema 14:24 e re: “Lehumô la mohlale ké seala; bošilo bya setlatla ké bošilo.” Se se ka bolela gore bohlale bjo ba bohlale ba ka bago ba katanela go bo fihlelela ke mahumo a bona, le gona bo a ba botsefatša goba go ba kgabiša. Ka lehlakoreng le lengwe, ba mašilo ba fo hwetša bošilo. Go ya ka nyakišišo e nngwe, seema se se ka bolela gape gore “lehumo ke sekgabiši go bao ba le dirišago gabotse . . . [mola] mašilo a e-na le bošilo bja ona feela.” Go sa šetšwe gore boemo ke bofe, ba bohlale ba hwetša meputso e mekaone go feta ba mašilo.

Kgoši ya Isiraele e re: “Hlatse-thereši ké mo-namolela-batho; se-bata-maaká ké mofori.” (Diema 14:25) Gaešita le ge se e le therešo ka tsela ya boahlodi, ela hloko kamoo se šomago ka gona bodireding bja rena. Modiro wa rena wa go dira boboledi le wa go dira barutiwa o akaretša go hlatsela therešo ya Lentšu la Modimo. Bohlatse bjoo bo phološa batho ba dipelo tše di lokilego bodumeding bja maaka gomme bja phološa maphelo. Ka go ikela hloko kudu le go ela hloko tsela yeo re rutago ka yona, re tla iphološa gomme ra phološa le bao ba re theetšago. (1 Timotheo 4:16) Ge re dutše re tšwela pele go dira se, anke re ikemišetšeng go bonagatša bohlale dikarolong ka moka tša bophelo.

[Mengwalo ya ka tlase]

[Seswantšho go letlakala 18]

Re swanetše go ithuta ka mafolofolo ditherešo tše di tseneletšego ge e ba re nyaka go bona phapano magareng ga se se lokilego le se se fošagetšego

[Seswantšho go letlakala 18]

Na bophelo bja go rata dilo tše di bonagalago bo a kgotsofatša e le ka kgonthe?