Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

“Tšwelang Pele le Itlhatsela Seo Lena ka Noši le Lego Sona”

“Tšwelang Pele le Itlhatsela Seo Lena ka Noši le Lego Sona”

“Tšwelang Pele le Itlhatsela Seo Lena ka Noši le Lego Sona”

“Tšwelang pele le itlhahloba gore le bone ge e ba le le tumelong, tšwelang pele le itlhatsela seo lena ka noši le lego sona.”—2 BA-KORINTHE 13:5NW.

1, 2. (a) Go se kgonthišege ka ditumelo tša rena go ka re kgoma bjang? (b) Ke boemo bofe kua Korinthe ya lekgolong la pele la nywaga bjo bo ka bago bo ile bja dira gore ba bangwe ba se ke ba kgonthišega mabapi le tsela yeo ba bego ba swanetše go sepela ka yona?

MONNA yo a sepelago nageng o fihla magahlanong a ditsela. Ka baka la ge a sa kgonthišege gore ke tsela efe yeo e tlago go mo iša mo a nyakago go ya gona, o kgopela bafeta-ka-tsela gore ba mo hlahle eupša o hwetša tsebišo e thulanago. A gakanegile, ga a sa kgona go tšwela pele ka leeto. Go belaela ditumelo tša rena go ka ba le mafelelo a swanago go rena. Go se kgonthišege ka tsela e bjalo go ka šitišana le bokgoni bja rena bja go dira diphetho, gwa re dira gore re se ke ra kgonthišega mabapi le tsela yeo re swanetšego go sepela go yona.

2 Go ile gwa tsoga boemo bjo bo bego bo ka ba le mafelelo a bjalo go batho ba bangwe phuthegong ya Bokriste ya Korinthe kua Gerika lekgolong la pele la nywaga. “Baapostola . . . ba maipei” ba be ba belaela bolaodi bja moapostola Paulo, yo a itšego: “Mangwalô a-ka, ba re, ké a boima, ké a matla. Ba re: Xe ke le xôna ka sebele, ke a fôkôla, ’me polêlô ya-ka, ba re, e a nyatšêxa.” (2 Ba-Korinthe 10:7-12; 11:5, 6) Pono e bjalo e ka ba e ile ya dira gore ba bangwe ka phuthegong ya Korinthe ba se ke ba kgonthišega mabapi le kamoo ba swanetšego go sepela ka gona.

3, 4. Ke ka baka la’ng re swanetše go kgahlwa ke keletšo ya Paulo e yago go ba-Korinthe?

3 Paulo o ile a hloma phuthego kua Korinthe nakong ya ketelo ya gagwe moo ka 50 C.E. O dutše Korinthe “a fetša ngwaxa le dikxwedi tše di selêlaxo; a ruta Lentšu la Modimo à le moo xare xa bôná.” Ka kgonthe, “ba-Korinthe ba bantši ba ba kwilexo Lentšu ba dumêla ba kolobetšwa.” (Ditiro 18:5-11) Paulo o be a kgahlegela kudu boemo bjo bobotse bja moya bja badumedi-gotee le yena ba kua Korinthe. Go oketša moo, ba-Korinthe ba be ba ngwaletše Paulo ba mo kgopela keletšo ditabeng tše itšego. (1 Ba-Korinthe 7:1) Ka baka leo, o ile a ba nea keletšo e botse kudu.

4 Paulo o ngwadile gore: “Tšwelang pele le itlhahloba gore le bone ge e ba le le tumelong, tšwelang pele le itlhatsela seo lena ka noši le lego sona.” (2 Ba-Korinthe 13:5, NW) Go diriša keletšo ye go ka ba go ile gwa šireletša bana bao babo rena ba Korinthe tabeng ya go se kgonthišege mabapi le tsela yeo ba swanetšego go sepela go yona. Go ka re šireletša le rena lehono. Ka gona, ke bjang re ka latelago keletšo ya Paulo? Re ka itlhahloba bjang go bona ge e ba re le tumelong? Le gona go itlhatsela seo rena ka noši re lego sona go akaretša’ng?

“Tšwelang Pele le Itlhahloba Gore le Bone ge e ba le le Tumelong”

5, 6. Ke tsela efe yeo re nago le yona ya go itlhahloba go bona ge e ba re le tumelong, le gona ke ka baka la’ng yeo e le tsela e botse ya go itlhahloba?

5 Tlhahlobong, gantši go hlahlobja taba goba selo, gomme go na le motheo goba tekanyetšo yeo tlhahlobo e swanetšego go dirwa ka yona. Tabeng ye, selo se se hlahlobjago ga se tumelo—ditumelo tšeo re nago le tšona. Selo se se hlahlobjago ke rena re le batho. E le gore re kgone go dira tlhahlobo, re na le tsela e phethagetšego ya go itlhahloba. Kopelo ye e ilego ya ngwalwa ke mopsalme Dafida e re: “Molaô wa Morêna xa o na bosodi, o lapološa môya. Bohlatse bya Morêna bo a bôtêxa, bo hlalefiša a se naxo maanô. ’Taêlô tša Morêna di lokile, di thabiša pelo. Ditayô tša Morêna di sekile, di boniša mahlô.” (Psalme 19:7, 8) Beibele e na le melao ya Jehofa e phethagetšego le ditaelo tše di lokilego, dikgopotšo tša gagwe tše di botegago le ditayo tša gagwe tše di sekilego. Molaetša wo o hwetšwago ka go yona ke tsela e botse ya go itlhahloba.

6 Moapostola Paulo o bolela mabapi le molaetša woo o buduletšwego wa Modimo gore: “Lentšu la Modimo ké le le phelaxo, ké le matla; ka boxale le phala thšoša efe le efe ya maxale a mabedi; xomme le phololetša la bá la aroxanya pelo le môya, le malokololô le môkô; ’me le tseba xo fênyêka diakanyô le kxopolô tša pelo.” (Ba-Hebere 4:12) Ee, lentšu la Modimo le ka hlahloba dipelo tša rena—seo ruri re lego sona ka gare. Re ka diriša bjang molaetša wo o bogale le o matla? Mopsalme o bolela ka go lebanya kamoo re ka dirago seo ka gona. O opetše ka gore: “Yo šexo ké monna . . . [wa] xo thabêla molaô wa Morêna, molaô woo a o akanya mosexare le bošexo.” (Psalme 1:1, 2) “Molaô wa Morêna” o hwetšwa ka Lentšung la Modimo le le ngwadilwego, e lego Beibele. Re swanetše go thabela go bala Lentšu la Jehofa. Ka kgonthe, re swanetše go beela nako ka thoko bakeng sa go le bala ka lentšu la tlasana, goba go naganišiša ka lona. Ge re dutše re dira se, re swanetše go dumelela seo se ngwadilwego go lona gore se re hlahlobe.

7. Tsela e kgolo kudu ya go itlhahloba go bona ge e ba re le tumelong ke efe?

7 Ka gona, tsela e kgolo kudu yeo ka yona re ka itlhahlobago go bona ge e ba re le tumelong ke go bala le go naganišiša ka Lentšu la Modimo ka thapelo le go itekola gore re bone kamoo boitshwaro bja rena bo dumelelanago le seo re ithutago sona. Re ka thabišwa ke gore re na le thušo e ntši bakeng sa go kwešiša Lentšu la Modimo.

8. Dikgatišo tša “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale” di ka re thuša bjang gore re itlhahlobe go bona ge e ba re le tumelong?

8 Jehofa o neile dithuto le ditaelo ka dikgatišo tša “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale” tšeo di hlalosago Mangwalo. (Mateo 24:45) Ka mohlala, nagana ka lepokisi le le nago le sehlogo se se rego “Dipotšišo Bakeng sa go Naganišiša” mafelelong a dikgaolo tše dintši ka pukung ya Batamela Kgaufsi le Jehofa. * Ruri sebopego se sa puku se nea dibaka tše dibotse tša go itekola! Dihlogo tše dintši tše di ahla-ahlilwego ka dimakasineng tša rena, Morokami le Phafoga!, le tšona di re thuša gore re itlhahlobe go bona ge e ba re le tumelong. Mosadi yo mongwe wa Mokriste o boletše ka dihlogo tša mabapi le puku ya Diema ditokollong tša morago bjale tša Morokami, gore: “Ke hwetša dihlogo tše e le tše di šomago kudu. Di nthuša gore ke hlahlobe ge e ba tsela ye ke bolelago ka yona, ke itshwarago ka yona le tsela yeo ke naganago ka yona e tloga e dumelelana le ditekanyetšo tša Jehofa tša go loka.”

9, 10. Ke dilo dife tšeo Jehofa a re neilego tšona bakeng sa go itlhahloba go bona ge e ba re le tumelong?

9 Le gona re hwetša tlhahlo e kgolo le kgothatšo dibokeng tša phuthego, dikopanong tše dinyenyane le tše dikgolo. Tše ke tše dingwe tša ditokišetšo tša moya tšeo Modimo a di lokišeleditšego bao Jesaya a porofetilego ka bona gore: “Bofelong bya mabaka thaba ya Ntlo ya Morêna e tlo ba e thekxilwe xodimo xa dithaba, è beilwe xodimo xa meboto; ’me dithšaba tšohle di tlo thšoloxêla mo xo yôna. Merafo-rafo e tlo ya xôna è re: A re yeng, re rotoxêlê thabeng ya Morêna, . . . a re rutê ’tsela tš’axwe.” (Jesaya 2:2, 3) Ruri e tloga e le tšhegofatšo go ba le ditaelo tše bjalo mabapi le ditsela tša Jehofa.

10 Tsela e nngwe yeo re ka itlhahlobago ka yona ke ka keletšo yeo e tšwago go bao ba nago le ditshwanelo tša moya, go akaretša le bagolo ba Bakriste. Beibele e bolela mabapi le bona gore: “Bana bešo, xe motho a thšoxa à wetše molatong, lena ba Le lexo ba Môya, Le mo tsošê ka môya o bonôlô; xomme le lena Le itôtê, xore Le se wêlê molekong.” (Ba-Galatia 6:1) Ruri re ka thabela tokišetšo ye yeo e re thušago gore re dire diphetogo!

11. Go itlhahloba go bona ge e ba re le tumelong go akaretša’ng?

11 Dikgatišo tša rena, diboka tša Bokriste le banna ba ba kgethilwego—tše ke ditokišetšo tše dibotse kudu tše di tšwago go Jehofa. Lega go le bjalo, go itlhahloba go bona ge e ba re le tumelong go nyaka gore re itekole. Ka baka leo, ge re bala dikgatišo tša rena goba re theeditše keletšo ya Mangwalo, re swanetše go ipotšiša gore: ‘Na se se bontšha kamoo ke lego ka gona? Na ke dira se? Na ke kgomaretše ditumelong tša Bokriste?’ Tsela yeo re lebelelago tsebišo yeo re e hwetšago ka ditokišetšo tše le yona e tutuetša boemo bja rena bja moya. Beibele e re: “Motho ka setho sa xaxwe, tša Môya wa Modimo xa a di fihlele; ó hwetša è le bošilo; . . . motho wa Môya ó tla di hlatha tšohle.” (1 Ba-Korinthe 2:14, 15) Na ga se ra swanela go katanela go kgomarela pono e nepagetšego ya moya mabapi le seo re se balago dipukung tša rena, dimakasineng le dikgatišong tše dingwe le mabapi le seo re se kwago dibokeng tša rena le go bagolo?

“Tšwelang Pele le Itlhatsela Seo Lena ka Noši le Lego Sona”

12. Go itlhatsela seo rena ka noši re lego sona go akaretša’ng?

12 Go itlhatsela seo rena ka noši re lego sona go akaretša go iphenyeka. Ee, re ka ba re le therešong, eupša na re phela ka go dumelelana le therešo go fihla bokgoleng bofe? Go itlhatsela seo re lego sona go akaretša go nea bohlatse bja gore re gotše ka tsebo le bja gore re tšeela godimo ditokišetšo tša moya e le ka kgonthe.

13. Go ya ka Ba-Hebere 5:14, ke’ng se se bontšhago gore re godile ka tsebo?

13 Ke bohlatse bofe bjo bo ka lebelelwago go rena ka noši bjo bo bontšhago gore re Bakriste bao ba godilego ka tsebo? Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Dijô tše di tiilexo ké tša ba ba xodilexo, ba ba ithutilexo ba tlwaêla xo kxetholoxanya botse le bobe.” (Ba-Hebere 5:14) Re itlhatsela re le bao ba godilego ka tsebo ka go tlwaetša matla a rena a go nagana. Go fo swana le ge mešifa e mengwe mmeleng wa ramabelo e nyaka go tlwaetšwa leboelela pele ga ge a ka ba sekgwari papading ya gagwe, matla a rena a go nagana a swanetše go tlwaetšwa ka go diriša melao ya motheo ya Beibele.

14, 15. Ke ka baka la’ng re swanetše go dira boiteko bjo bogolo bja gore re ithute madiba a diphiri tša Lentšu la Modimo?

14 Lega go le bjalo, pele ga ge re ka tlwaetša matla a rena a go nagana, re swanetše go ba le tsebo. Gore se se direge, go nyakega thuto e mafolofolo ya motho ka noši. Ge ka mehla re swarega ka thuto ya motho ka noši—kudu-kudu ya madiba a diphiri tša Lentšu la Modimo—matla a rena a go nagana a a kaonefala. Go theoša le nywaga, ditaba tše dintši tše di tseneletšego di ahla-ahlilwe ka go Morokami. Re arabela bjang ge re kopana le dihlogo tše di ahla-ahlago ditherešo tše di tseneletšego? Na re sekametše tabeng ya go di phema e le feela ka baka la gore di akaretša dilo “tše thata xo kwêxa”? (2 Petro 3:16) Ka go fapana le seo, re dira boiteko bjo bogolo gore re kwešiše seo se bolelwago.—Ba-Efeso 3:18.

15 Go thwe’ng ge e ba go le thata gore re be le thuto ya motho ka noši? Go bohlokwa gore re katanele go e rata goba go e thabela. * (1 Petro 2:2) Go gola ka tsebo go nyaka gore re ithute go ja dijo tše di tiilego tše di nago le phepo, e lego ditherešo tše di tseneletšego tša Lentšu la Modimo. Go sego bjalo, ruri matla a rena a go nagana a tla dula a lekanyeditšwe. Lega go le bjalo, go itlhatsela re le bao ba godilego ka tsebo go akaretša se se fetago go ba le matla a go nagana. Bophelong bja letšatši le letšatši, re swanetše go diriša tsebo yeo re e hwetšago thutong e mafolofolo ya motho ka noši.

16, 17. Ke keletšo efe yeo morutiwa Jakobo a e neago mabapi le go ba “badiri ba lentšu”?

16 Le gona, bohlatse bja seo rena ka noši re lego sona bo hwetšwa tseleng yeo re bontšhago ka yona gore re rata therešo—mediro ya rena ya tumelo. Ge morutiwa Jakobo a diriša seswantšho se matla gore a hlalose go iphenyeka ka tsela ye, o re: “Bang badiri ba Lentšu, e sexo bakwi fêla ba ba iphoraforetšaxo. Xobane xe motho e le mokwi wa Lentšu ’me a se bê modiri wa lôna, ó swana le monna, e a rexo xe a ipôna seiponeng, a bôna sefahloxô se a tswetšwexo ka sôna, a re xe a ipone a tloxa, a lebala ka pelá lebopô le a lexo ka lôna. Fêla, e a boxêlaxo ruri a bôna se se lexo molaong o tletšexo wa khunoloxô ’me a tiišetša moo, eo xa se mokwi e a xakwaxo, ké modiri wa modirô; ké yêna a tl’o xo dira è le wa lehlôxônôlô.”—Jakobo 1:22-25.

17 Jakobo o re: ‘Itebelele seiponeng seo e lego lentšu la Modimo, gomme o iphenyeke. Phegelela go direng se, gomme o itlhahlobe ka go dumelelana le seo o se hwetšago ka lentšung la Modimo. Ke moka, o se ke wa lebala ka pela seo o se bonego. Dira diphošollo tše di nyakegago.’ Go latela keletšo ye e ka ba tlhohlo ka dinako tše dingwe.

18. Ke ka baka la’ng e le tlhohlo go latela keletšo ya Jakobo?

18 Ka mohlala, nagana ka go nyakega ga go tšea karolo modirong wa go bolela ka Mmušo. Paulo o ngwadile gore: “Motho ó dumêla ka pelo a tseb’o lokafala; ó ipolêla ka molomo a tseb’o phološwa.” (Ba-Roma 10:10) Go tsebatša phološo phatlalatša ka melomo ya rena go nyaka gore re dire diphetogo tše mmalwa. Go tšea karolo modirong wa boboledi ga se selo seo se itlelago feela go bontši bja rena. Go ba mafolofolo go wona le go bea modiro wo mo go swanetšego maphelong a rena go nyaka diphetogo tše di oketšegilego le boikgafo. (Mateo 6:33) Eupša gatee-tee ge re e-ba badiri ba modiro wo o neilwego ke Modimo, re a thaba ka baka la theto yeo o e tlišetšago Jehofa. Ka gona, na re bagoeledi ba Mmušo ba fišegago?

19. Mediro ya rena ya tumelo e swanetše go akaretša’ng?

19 Mediro ya rena ya tumelo e swanetše go akaretša’ng? Paulo o re: “Le dirê tše Le di rutilwexo la di amoxêla, la kwa tšôna; tše Le bonexo nna kè di dira, dirang tšôna; xomme Modimo wa khutšô ó tlo ba le lena.” (Ba-Filipi 4:9) Bohlatse bja seo re lego sona bo newa ka go dira seo re ithutilego sona, seo re se amogetšego, seo re se kwelego le seo re se bonego—tsela e feletšego ya boineelo bja Bokriste le go ba morutiwa. Jehofa o laela ka moporofeta Jesaya gore: “Tsela šé! Tšeang ka yôna!”—Jesaya 30:21.

20. Ke batho ba mohuta ofe bao e lego tšhegofatšo e kgolo go phuthego?

20 Banna le basadi bao e lego barutwana ba mafolofolo ba Lentšu la Modimo, bao e lego baboledi ba mafolofolo ba ditaba tše dibotse, bao ba botegago wa go hloka bosodi le bao ba thekgago Mmušo ka go se kwanantšhe ke tšhegofatšo e kgolo go phuthego. Go ba gona ga bona go dira gore phuthego yeo ba kopanelago le yona e tsepame. Ba ipontšha e le thušo e kgolo kudu, kudu-kudu ka gobane go na le batho ba bantši kudu bao ba sa tšwago go thoma go kopanela bao ba swanetšego go ba hlokomela. Ge re tšeela godimo keletšo ya Paulo ya gore re ‘itlhahlobe go bona ge e ba re le tumelong, re itlhatsela seo rena ka noši re lego sona,’ le rena re tutuetša ba bangwe ka tsela e botse.

Thabela go Dira Thato ya Modimo

21, 22. Ke bjang re ka thabelago go dira thato ya Modimo?

21 Kgoši Dafida wa Isiraele ya bogologolo o opetše ka gore: “Ke kxahlwa ke xo dira tše di thabêlwaxo ke Wêna Modimo wa-ka; molaô wa xaxo o dula ò le pelong ya-ka.” (Psalme 40:8) Dafida o ile a thabela go dira thato ya Modimo. Ka baka la’ng? Ka gobane molao wa Jehofa o be o le ka pelong ya Dafida. Dafida o be a kgodišegile mabapi le tsela yeo a bego a swanetše go sepela go yona.

22 Ge molao wa Modimo o le ka dipelong tša rena, re a kgonthišega mabapi le tsela yeo re swanetšego go sepela go yona. Re thabela go dira thato ya Modimo. Ka gona, a re ‘kataneng’ ka ditsela tšohle ge re dutše re hlankela Jehofa go tšwa pelong.—Luka 13:24.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 8 E gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa.

^ ser. 15 Bakeng sa ditšhišinyo tše di holago mabapi le kamoo o ka ithutago ka gona, bona matlakala 27-32 a puku ya Holwa ke Thuto ya Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo, e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.

Na o a Gopola?

• Re ka itlhahloba bjang go bona ge e ba re le tumelong?

• Go itlhatsela seo rena ka noši re lego sona go akaretša’ng?

• Ke bohlatse bofe bjo re ka bo neago bjo bo bontšhago gore re godile tsebong bjalo ka Bakriste?

• Mediro ya rena ya tumelo e re thuša bjang gore re kgone go iphenyeka?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 23]

Na o tseba tsela e di phalago tšohle ya go itlhahloba go bona ge e ba re le tumelong?

[Seswantšho go letlakala 24]

Re itlhatsela re le Bakriste bao ba godilego ka tsebo ka go hwetša matla a go nagana le go a tlwaetša

[Diswantšho go letlakala 25]

Re itlhatsela seo re lego sona ka go ‘se be bakwi ba lentšu bao ba lebalago’