Ke Neng Moo go Nago le Lebaka la go Kgopišega?

GO MMOLEDI 7:9, Beibele e re: “Thselekêxô e axile mo pelong ya setlatla.” (Mongwalo o sekamego ke wa rena.) Temana ye e bontšha gore ga se ra swanela go tshwenyega ka mo go feteletšego ge motho yo mongwe a re kgopiša; go e na le moo, re swanetše go ba bao ba lebalelago.

Lega go le bjalo, na Mmoledi 7:9 e bolela gore le ka mohla ga se ra swanela go kgopišwa ke selo le ge e le sefe goba motho le ge e le ofe, gore re swanetše go lebalela bohle bao ba re kgopišago go sa šetšwe gore ba re kgopišitše go fihla bokgoleng bofe goba gore ba re kgopišitše gantši gakaaka’ng le gore ga se ra swanela go dira selo le ge e le sefe mabapi le seo? Na re swanetše go se tshwenywe ke go kgopiša ga rena ba bangwe ka mantšu goba ka ditiro ka gobane re tseba gore yo a kgopišitšwego o swanetše go lebalela yo a mo kgopišitšego? Ruri go ka se be bjalo.

Jehofa Modimo ke mohlala wa lerato, kgaugelo, tebalelo le go se fele pelo. Lega go le bjalo, ka dinako tše dintši ka Beibeleng go bolelwa ka yena e le yo a kgopišegago. Ge a kgopišitšwe kudu, o be a gata mogato malebana le bao ba mo kgopišitšego. Ela hloko mehlala e mengwe.

Bao ba Ilego ba Kgopiša Jehofa

Pego e lego go 1 Dikxoši 15:30 e bolela ka dibe tša Jerobeama “tše a di dirilexo, a diriša Isiraele sebe, a rumola [“kgopiša,” NW] Morêna.” Go 2 Koronika 28:25, Beibele e bolela mabapi le Kgoši Ahasi wa Juda gore: “A tsoša meboto yela, a thunthšetša medimo e šele diôrêlô, a rumola [“kgopiša,” NW] Morêna Modimo wa bô-tat’axwe.” Mohlala o mongwe o hwetšwa go Baahlodi 2:11-14 e rego: “Ba-Isiraele ba dira tše di befetšexo Morêna ba hlankêla bô-Baali; . . . ba befediša Morêna. . . . Morêna a ba tukêla boxale, a ba xafêla diatleng tša bahlakodi ba xo ba hlakola.”

Go na le dilo tše dingwe tšeo di ilego tša kgopiša Jehofa gomme tša dira gore a gate mogato o tiilego. Ka mohlala, go Ekisodo 22:17-19 re bala gore: “Mosadi wa moloi O se kê wa mo lesa a phela. E a lalaxo le seruiwa a hwê lehu. E a išaxo sebexo medimong, ’me a se kê a se tlišetša Morêna fêla, a a xafêlwê lehu.”

Ga se ka mehla Jehofa a bego a lebalela ba-Isiraele ba bogologolo diphošo tše dikgolo tšeo ba bego ba tšwela pele ba mo kgopiša ka tšona gomme ba sa ipontšhe ba itshola e le ka kgonthe. Moo ba bego ba sa itshole e le ka kgonthe e bile ba sa dire ditiro tšeo di bego di bontšha gore ba sokologile e le gore ba kwe Jehofa, mafelelong O ile a fediša disenyi. Se se diragaletše setšhaba ka moka ka 607 B.C.E., ge se wela diatleng tša ba-Babele, gomme gape ka 70 C.E., ge se wela diatleng tša ba-Roma.

Ee, Jehofa o kgopišwa ke dilo tše mpe tšeo batho ba di bolelago le tšeo ba di dirago, e bile o fediša disenyi tšeo di sa itsholego tšeo dibe tša tšona e lego tše dikgolo. Eupša na se se mmea ka lehlakoreng la bao Mmoledi 7:9 e bolelago ka bona? Le gatee. O kgopišega ka tshwanelo ge go dirilwe dibe tše dikgolo gomme ka mehla o ahlola ka toka. Beibele e bolela ka Jehofa gore: “Yo tirô-phethexi, ka xe ’tsela tša’xwe tšohle di lokile, Yêna Modimo wa therešô, Mo-ila-bokxôpô, Moloki, Yêna Mosiami.”—Doiteronomio 32:4.

Diphošo tše Dikgolo Tšeo di Diretšwego Batho ba Bangwe

Ka tlase ga Molao woo Modimo a o neilego Isiraele ya bogologolo, go be go e-na le  ditla-morago tše šoro tša diphošo tše dikgolo tšeo di diretšwego batho ba bangwe. Ka mohlala, ge e ba lehodu le tsene ka ntlong bošego gomme mong wa ntlo a le bolaya, mong wa ntlo o be a se na molato wa madi. E be e le mohlaselwa yo a se nago molato wa bosenyi bjo bogolo. Ka gona, re bala gore: “Xe lehodu le ka swarwa lè thubula, la itiwa la hwa, xa xo molato wa madi [go mong wa ntlo].”—Ekisodo 22:1.

Mosadi yo a katilwego o na le tshwanelo ya go kgopišega kudu, ka ge bjo e le bosenyi bjo bogolo mahlong a Modimo. Ka tlase ga Molao wa Moše, monna yo a katilego mosadi o be a swanetše go hwa ka ge “taba ye e swana le ya monna e a kaxo tsoxêla wa xabô a mmolaya.” (Doiteronomio 22:25, 26) Le ge re se sa le ka tlase ga Molao, o re nea temogo ya kamoo Jehofa a ikwago ka gona mabapi le go kata—e lego tiro e fošagetšego kudu.

Mehleng ya rena, go kata e sa dutše e le bosenyi bjo bogolo bjoo bo nago le dikotlo tše šoro. Mohlaselwa o na le tshwanelo ya go bega taba ye maphodiseng. Ka tsela ye, batho ba swanetšego bao ba lego matleng a taolo ba ka otla sesenyi. Le gona, ge e ba mohlaselwa e le ngwana, batswadi ba ka nyaka go gata megato ye.

Diphošo tše Dinyenyane

Lega go le bjalo, ga se diphošo ka moka tšeo di nyakago gore di išwe go bao ba lego matleng a taolo. Ka gona, ga se ra swanela go kgopišega ka mo go feteletšego ka baka la diphošo tše dinyenyane tšeo ba bangwe ba di dirago,  eupša re swanetše go ba bao ba lebalelago. Re swanetše go lebalela gakae? Moapostola Petro o ile a botšiša Jesu gore: “Morêna, ngwan’ešo xe a nthsenyetša, ke tlo mo lebalêla xa-kae? A nka mo lebalêla xa-šupa?” Jesu ge a araba o itše: “Nna xa ke re xa-šupa; a e bê masome a šupaxo xe a balwa xa-šupa.”—Mateo 18:21, 22.

Ka lehlakoreng le lengwe, go na le senyakwa se se tšwelago pele sa gore re kaonefatše semelo sa rena sa Bokriste e le gore re leke go fokotša go kgopiša ba bangwe. Ka mohlala, ge o dirišana le ba bangwe, na ka dinako tše dingwe o bolela o sa pepetletše, ka tsela e sego ya bohlale le yeo e hlabago? Go na le kgonagalo ya gore go bolela ka ditsela tše bjalo go kgopiše ba bangwe. Go e-na le go bea motho yo a kgopišegilego molato wa go kgopišega le go nagana gore ke yena a swanetšego go lebalela, yo a kgopišitšego yo mongwe o swanetše go lemoga gore ke yena a bakilego gore motho yo a kgopišege. Yo a kgopišitšego yo mongwe o swanetše go šomela tabeng ya go laola ditiro tša gagwe le polelo ya gagwe e le gore a se ke a kgopiša ba bangwe. Boiteko bjo bo tla dira gore re se ke ra kweša ba bangwe bohloko maikwelong kgafetša-kgafetša. Beibele e re gopotša gore: “Xo na le babolabodi ba ma-hlaba-wa-lerumô; xe e le leleme la mohlale ké moreku.” (Diema 12:18) Ge re kgopiša ba bangwe, gaešita le ge re be re sa ikemišetša go dira bjalo, go kgopela ga rena tshwarelo go tloga go hola kudu tabeng ya go lokiša boemo.

Lentšu la Modimo le bontšha gore re swanetše go ‘phegelela dilo tšeo e ka bago tša khutšo le tšeo re kago agana ka tšona.’ (Ba-Roma 14:19) Ge e ba re dira dilo ka bohlale le ka botho, gona re diriša seema se se rego: “Lentšu le bolêlwaxo lebakeng la xôna, le byalo ka matsaka a thsipi e khwibidu moxopyaneng wa thsipi-thsêhla.” (Diema 25:11) Seo ruri se tla kgahla ba bangwe le go ba thabiša! Polelo e botho le e bohlale e ka fetoša gaešita le dikgopolo tša ba bangwe tšeo di metšego ka gobane: “’Leme le bolêta le rôba marapô.”—Diema 25:15.

Ka gona, Lentšu la Modimo le re eletša ka gore: “Polêlô ya lena a e bê ya botho ka mehla, e bê e nokilwexo letswai; Le tsebê xo fetola mang le mang ka mo xo Le swanetšexo.” (Ba-Kolose 4:6) Polelwana e rego “e nokilwexo letswai” e bolela gore re dire gore dipolelo tša rena e be tšeo di kgahlišago go ba bangwe, gomme ka go dira bjalo ra fokotša kgonagalo ya gore re ka ba kgopiša. Bakriste ba katanela gore ka mantšu le ka ditiro ba diriše keletšo ya Beibele e rego: “[Le] nyakê moláô [le] o kxanyêlêlê.”—1 Petro 3:11.

Ka gona, Mmoledi 7:9 e swanetše go ba e bolela gore re pheme go kgopišwa ke diphošo tše dinyenyane tšeo batho ba bangwe ba di dirago. Diphošo tše di ka ba di bakilwe ke go se phethagale ga batho goba di ka ba di dirilwe ka boomo, eupša e se tše dikgolo. Eupša ge e ba phošo yeo e dirilwego e le sebe se segolo, ke mo go kwagalago gore mohlaselwa a ka ba a kgopišegile gomme a ka kgetha go gata mogato o swanetšego.—Mateo 18:15-17.

[Seswantšho go letlakala 14]

Jehofa o ile a dumelela gore ba-Isiraele bao ba sa itsholego ba fedišwe ke ba-Roma ka 70 C.E.

[Seswantšho go letlakala 15]

“Lentšu le bolêlwaxo lebakeng la xôna, le byalo ka matsaka a thsipi e khwibidu”