Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

“Lehu le Meditšwe ya ba Phenyô”

“Lehu le Meditšwe ya ba Phenyô”

“Lehu le Meditšwe ya ba Phenyô”

AKANYA o bala kuranta e nago le sehlogo se se lego ka mo godimo go e-na le go bala ka mosetsanyana yo a ipolailego. Ke therešo gore ga go na kuranta yeo e kilego ya kgona go bolela taba e bjalo. Eupša mantšu a lego ka mo godimo a tšwelela ka pukung yeo e nago le nywaga e dikete e le gona—Beibele.

Lehu le hlaloswa ka mo go kwagalago ka Mangwalong. Go oketša moo, Beibele ga e utolle feela lebaka leo ka lona re hwago eupša gape e hlalosa boemo bja bahu gomme e nea kholofelo ka baratiwa ba rena bao ba hwilego. Mafelelong, e bolela ka nako e bohlokwa yeo ka yona go tlago go kgonega go bega gore: “Lehu le meditšwe ya ba phenyô.”—1 Ba-Korinthe 15:55.

Beibele e hlalosa lehu ka tsela e tlwaelegilego go e-na le go le hlalosa ka mantšu a sa kwešišegego. Ka mohlala, e bapiša lehu leboelela le ‘go robala,’ gomme e hlalosa batho bao ba hwilego e le bao ba “robetšego lehung.” (Psalme 13:3; 1 Ba-Thesalonika 4:13, NW; Johane 11:11-14) Le gona lehu le hlaloswa e le “lenaba.” (1 Ba-Korinthe 15:26) Sa bohlokwa le go feta, Beibele e re thuša go kwešiša lebaka leo ka lona lehu le swanago le boroko, gore ke ka baka la’ng lehu le tlaiša batho le gore lenaba le le tla fedišwa bjang mafelelong.

Ke ka Baka La’ng re E-hwa?

Puku ya mathomo ya Beibele e laodiša kamoo Modimo a bopilego motho wa pele e lego Adama, gomme a mmea legaeng la paradeise. (Genesi 2:7, 15) Ka morago ga go bopša, Adama o ile a newa dikabelo tša mošomo gotee le thibelo e tee e tiilego. Mabapi le sehlare se itšego tšhemong ya Edene, Modimo o ile a mmotša gore: “O se kê wa se ja; ka xobane mohla ò tl’o xo se ja O tlo hwa lehu.” * (Genesi 2:17) Ka baka leo, Adama o ile a kwešiša gore lehu le be le ka phengwa. E be e le ditla-morago tše lebanyago tša go tshela molao wa Modimo.

Ka maswabi, Adama le mosadi wa gagwe Efa, ba ile ba se kwe. Ba ile ba kgetha go hlokomologa thato ya Mmopi wa bona gomme ba buna ditla-morago tša seo. Ge a be a bolela dipheletšo tša sebe sa bona, Modimo o ile a ba botša gore: “O lerole; ’me sa xaxo ké xo boêla leroleng.” (Genesi 3:19) Ba ile ba thoma go ba le bofokodi bjo bogolo—go se phethagale. Go se phethagale ga bona goba go ba ga bona le sebe, go be go tla ba lebiša lehung.

Bofokodi bjo—e lego sebe—bo ile bja fetišetšwa baneng ba Adama le Efa, e lego batho ka moka. Ka kwešišo e itšego, se se be se le bjalo ka bolwetši bja leabela. Ga se feela gore Adama o ile a lahlegelwa ke sebaka sa go phela bophelo bjo bo se nago kotlo ya lehu, eupša gape o ile a fetišetša go se phethagale baneng ba gagwe. Lapa la batho le ile la swarwa bothopša ke sebe. Beibele e re: “Ké xôna, byalo ka xe sebe sè tsene lefaseng ka motho o tee, ’me lehu la tsêna ka sebe, lehu le aparetše batho bohle ka xe ba dirile dibe bohle.”—Ba-Roma 5:12.

“Sebe sè Tsene Lefaseng”

Bofokodi bjo bja leabela goba sebe, ga se selo seo se ka bonwago ka go diriša microscope. “Sebe” se šupa go bofokodi ditekanyetšong le bofokodi moyeng bjo batswadi ba rena ba pele ba bo fetišeditšego go rena, gomme bo e-na le ditla-morago tša kgonthe. Lega go le bjalo, Beibele e utolla gore Modimo o lokišeditše tharollo. Moapostola Paulo o hlalosa gore: “Moputsô wa sebe ké lehu; ’me neô ya kxauxêlô ya Modimo ké bophelô byo bo sa felexo ka Jesu Kriste Mong’a rena.” (Ba-Roma 6:23) Lengwalong la gagwe la pele leo le yago go ba-Korinthe, Paulo o ile a akaretša kgonthišetšo yeo e bego e le ya bohlokwa go yena, ka gore: “Byale ka xe bohle bà e-hwa ka Adama, ba tlo phedišwa bohle ka Kriste.”—1 Ba-Korinthe 15:22.

Ka mo go kwagalago, Jesu Kriste o bapala karolo ya bohlokwa go fedišeng sebe le lehu. O ile a bolela gore o tlile lefaseng “xo neêla bophelô bya xaxwe xore e bê topollô ya ba bantši.” (Mateo 20:28) Boemo bjo bo swana le bja go thopša, moo topollo ya lethopša e hwetšagalago feela ka go lefa tefo e itšego. Tabeng ye, topollo yeo e ka re lopollago sebeng le lehung ke bophelo bjo bo phethagetšego bja Jesu e le motho. *Ditiro 10:39-43.

E le gore a nee topollo, Modimo o ile a romela Jesu lefaseng go tla go dira sehlabelo ka bophelo bja gagwe. “Modimo ó ratile lefase xakaakaa, a bá a le nea Morwa wa xaxwe e a tswetšwexo à nnoši, xore mang le mang e a mo dumetšexo a . . . bê le bophelô byo bo sa felexo.” (Johane 3:16) Pele a e-hwa lehu la sehlabelo, Kriste o ile a ‘hlatsela therešo.’ (Johane 18:37) Le gona nakong ya bodiredi bja gagwe bja phatlalatša, o ile a diriša ka mo go holago ditiragalo tše itšego go utolla therešo mabapi le lehu.

“Ngwananyana . . . ó Robetše!”

Jesu o be a tlwaelane le lehu ge a be a le lefaseng. O ile a kwa bohloko bja go lahlegelwa ke batho ba kgaufsi le yena, gomme o be a tseba gabotse gore le yena o tlo hwa pele ga nako. (Mateo 17:22, 23) Go bonala mogwera wa gagwe wa paala e lego Latsaro a ile a hwa dikgwedi pele Jesu a ka bolawa. Tiragalo yeo e re nea temogo mabapi le pono ya Jesu ka lehu.

Kapejana ka morago ga go hwetša pego ya lehu la Latsaro, Jesu o itše: “Latsaro moxwêra-rena ó robetše; xomme ke ya xo mo tsoša borokong.” Barutiwa ba ile ba nagana gore ge e ba Latsaro a be a robetše, gona o be a tla fola. Ka gona Jesu o ile a bolela ka go lebanya gore: “Latsaro ó hwile.” (Johane 11:11-14) Go molaleng gore Jesu o be a kwešiša gore lehu le swana le boroko. Gaešita le ge go ka ba thata gore re kwešiše lehu, re kwešiša boroko. Ge re robetše boroko, ga re lemoge go feta ga nako le seo se diregago go re dikologa ka gobane re boemong bja go se kwe selo bja nakwana. Ye ke yona tsela yeo Beibele e hlalosago boemo bja bahu ka yona. Mmoledi 9:5 (PK) e re: “Bahu ga ba tsebe selo.”

Jesu gape o ile a bapiša lehu le boroko ka gobane batho ba ka tsošwa lehung ka matla a Modimo. Lebakeng le lengwe, Jesu o ile a etela legae la lapa le le nyamilego leo mosetsanyana wa lona a bego a sa tšwa go hwa. Jesu o itše: “Ngwananyana é xa a ka a hwa; ó robetše!” Ke moka o ile a batamela mosetsanyana yo a hwilego, a mo swara ka seatla gomme mosetsanyana “a tsoxa.” Ka mantšu a mangwe, o ile a tsoga bahung.—Mateo 9:24, 25.

Ka mo go swanago, Jesu o ile a tsoša mogwera wa gagwe Latsaro bahung. Eupša pele a dira mohlolo woo, o ile a homotša kgaetšedi ya Latsaro e lego Mareta ka gore: “Kxaetšedi ya xaxo e tlo tsoxa.” Mareta o ile a araba ka kgodišego ka gore: “Ke tseba xore ó tlo tsoxa ka tsoxô ya letšatši la bofêlô.” (Johane 11:23, 24) Go molaleng gore o be a letetše gore bahlanka bohle ba Modimo ba tla tsošwa nakong e itšego e tlago.

Ge e le gabotse tsogo e bolela’ng? Lentšu la Segerika bakeng sa “tsogo” (a·naʹsta·sis) ka go lebanya le bolela “go ema.” Le bolela go tsoga bahung. Ba bangwe ba ka hwetša go le thata go dumela se, eupša ka morago ga go bolela gore bahu ba tla kwa lentšu la gagwe, Jesu o itše: “Di se kê tša Le tlaba.” (Johane 5:28) Go tsoša bahu moo Jesu ka boyena a go dirilego ge a be a le lefaseng, go re nea kgodišego kholofetšong ya Beibele ya gore bahu bao ba lego kgopolong ya Modimo ba tla tsoga “borokong” bja bona bjo bogolo. Kutollo 20:13 e porofeta ka gore: “Lewatlê la nthša bahu ba lôna; le lehu, le bo-dula-bahu [lebitla le le tlwaelegilego la batho] tša nthša bahu ba xo tšôna.”

Na bahu ba ba tla tsošetšwa bophelong e le gore ba tšofale gomme ba hwe gape, go etša tabeng ya Latsaro? Woo ga se morero wa Modimo. Beibele e re kgonthišetša gore go tla tla nako yeo ka yona ‘lehu le ka se hlwego le e-ba gona,’ ka gona ga go na motho yo a tlago go tšofala gomme ka morago a hwa.—Kutollo 21:4.

Lehu ke lenaba. Batho ba na le manaba a mangwe a tlwaelegilego, a swanago le bolwetši le botšofadi, ao ka mo go swanago a bakago tlaišego e kgolo. Modimo o holofetša go a fediša ka moka gomme mafelelong a ahlole lenaba le legolo la batho. “Lenaba le le tl’o xo fedišwa ya ba wa bofêlô, ké lehu.”—1 Ba-Korinthe 15:26.

Ge kholofetšo yeo e phethagaditšwe, batho ba tla thabela bophelo bjo bo phethagetšego bjo bo sa šilafatšwago ke sebe le lehu. Mo lebakeng le re ka homotšwa ke go tseba gore baratiwa ba rena bao ba hwilego ba khuditše, gomme ge e ba ba le ka kgopolong ya Modimo, ba tla tsošwa ka nako ya gagwe e swanetšego.

Go Kwešiša Lehu go Dira Gore Bophelo bo be le Morero

Go kwešiša ka mo go kwagalago lehu le kholofelo ka bahu, go ka fetoša pono ya rena ka bophelo. Ian, yoo go boletšwego ka yena sehlogong se se fetilego, o be a le nywageng ya gagwe ya bo-20 ge a be a ithuta ka tlhaloso ya Beibele ya lehu. O re: “Ka mehla ke be ke e-na le kholofelo e sa kgonthišegago ya gore tate o be a le lefelong le itšego. Ka gona ge ke be ke e-kwa gore o be a fo ba a robetše lehung, ke ile ka ikwa ke nyamile mathomong.” Lega go le bjalo, ge Ian a be a bala ka kholofetšo ya Modimo ya go tsoša bahu, o ile a thaba kudu ka go tseba gore o be a ka bona tatagwe gape. O gopola ka gore: “Ke ile ka ikwa ke e-na le khutšo ka lekga la mathomo bophelong bja-ka.” Go kwešiša lehu ka mo go nepagetšego go ile gwa mo tlišetša khutšo ya monagano yeo e ilego ya fodiša moya wa gagwe.

Clive le Brenda ba lahlegetšwe ke morwa wa bona wa nywaga e 21, e lego Steven, kotsing e šoro yeo go boletšwego ka yona sehlogong se se fetilego. Gaešita le ge ba be ba tseba seo Beibele e se bolelago ka lehu, ba be ba notšwe moko ke tahlegelo ya bona e sa letelwago. Therešo ke gore lehu ke lenaba, gomme lebolela la lona le bohloko. Tsebo ya bona ya Mangwalo mabapi le boemo bja bahu e ile ya fokotša manyami a bona ganyenyane-ganyenyane. Brenda o re: “Kwešišo ya rena ka lehu e ile ya dira gore re kgone go tšwela pele ka bophelo. Go ba gona, ga go letšatši leo le fetago re sa nagane ka nako yeo ka yona Steven a tlago go tsoga borokong bja gagwe bjo bogolo.”

“Lehu! Lebôla la Xaxo le Kae!”

Ka mo go kwagalago, go kwešiša boemo bja bahu go ka re thuša go ba le pono e leka-lekanego ka bophelo. Lehu ga se la swanela go ba sephiri. Re ka thabela bophelo ntle le poifo e sa swanelago ya go boifa go tšhošetšwa ke lenaba le. Le gona, go lemoga gore lehu ga se la swanela go fediša maphelo a rena sa ruri go tloša kganyogo le ge e le efe ya go phelela maipshino re e-na le tumelo ya gore “bophelo ke bjo bokopana kudu.” Go tseba gore baratiwa ba rena ba ba hwilego bao ba lego kgopolong ya Modimo ba robetše lehung le gore ba letetše tsogo, go ka re nea khomotšo gomme gwa matlafatša kganyogo ya rena ya go tšwela pele ka bophelo.

Ee, re ka lebelela pele bokamosong ka kgodišego nakong ya ge Jehofa Modimo, Monei wa bophelo, a tla fedišetša lehu sa ruri. E tla ba tšhegofatšo e kaakang ge re ka kgona go botšiša ka mo go swanetšego gore: “Hee Lehu! Lebôla la xaxo le kae! Hee Bo-dula-bahu! Xo fenya xa xaxo xo kae!”—1 Ba-Korinthe 15:55.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 6 Mo ke mo go bolelwago la mathomo ka lehu ka Beibeleng.

^ ser. 11 Theko ya topollo e be e le bophelo bjo bo phethagetšego bja motho gobane ke sona seo Adama a se lahlilego. Sebe se šilafaditše batho bohle, ka gona ga go motho yo a sa phethagalago yo a bego a ka dira e le topollo. Ka baka leo, Modimo o ile a roma Morwa wa gagwe go tšwa legodimong bakeng sa morero woo. (Psalme 49:7-9) Bakeng sa tsebišo e oketšegilego tabeng ye, bona kgaolo 7 ya puku ya Tsebo e Išago Bophelong bjo bo sa Felego, yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.

[Seswantšho go letlakala 5]

Go se kwe ga Adama le Efa go ile gwa lebiša lehung

[Seswantšho go letlakala 6]

Jesu o ile a swara seatla sa mosetsanyana yo a hwilego gomme mosetsanyana a tsoga

[Seswantšho go letlakala 7]

Batho ba bantši ba letetše nako ya ge baratiwa ba bona bao ba hwilego ba tla tsoga borokong, go etša ge Latsaro a ile a tsoga