Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Sepela ka Tumelo, e Sego ka Pono!

Sepela ka Tumelo, e Sego ka Pono!

Sepela ka Tumelo, e Sego ka Pono!

‘Re sepela ka tumelo, e sego ka pono.’—2 BA-KORINTHE 5:7.

1. Ke’ng se se bontšhago gore moapostola Paulo o be a sepela ka tumelo, e sego ka pono?

NGWAGA ke wa 55 C.E. Go fetile nywaga e ka bago e 20 ga e sa le go tloga ge monna yo ka nako yeo a bego a bitšwa Saulo, motlaiši wa Bakriste, a be a amogela Bokriste. Ga se a dumelela go feta ga nako gore go fokotše goba go fokodiše tumelo ya gagwe go Modimo. Gaešita le ge a sa kgone go bona dilo tšeo di lego legodimong ka mahlo a gagwe a nama, o tiile tumelong. Ka gona, ge a be a ngwalela Bakriste ba tloditšwego, bao ba bego ba e-na le kholofelo ya go phela legodimong, moapostola Paulo o itše: ‘Re sepela ka tumelo, e sego ka pono.’—2 Ba-Korinthe 5:7.

2, 3. (a) Re bontšha bjang gore re sepela ka tumelo? (b) Go sepela ka pono go bolela’ng?

2 Go sepela ka tumelo go nyaka gore re bote ka mo go feletšego bokgoni bja Modimo bja go hlahla maphelo a rena. Re swanetše gore re kgodišege ka mo go feletšego gore o tloga a tseba seo se tlago go re hola. (Psalme 119:66) Ge re dutše re dira diphetho bophelong le go dira dilo ka go dumelelana le tšona, re ela hloko “tše di sa bonwexo ka mahlô.” (Ba-Hebere 11:1) Tše di akaretša “maxodimo a mafsa le lefase le lefsa,” tšeo di holofeditšwego. (2 Petro 3:13) Ka lehlakoreng le lengwe, go sepela ka pono go bolela gore re phegelela tsela ya bophelo yeo e laolwago ka mo go feletšego ke seo re se bonago ka mahlo a rena a nama. Se se kotsi ka gobane se ka dira gore re feleletše re hlokomologa thato ya Modimo ka mo go feletšego.—Psalme 81:12; Mmoledi 11:9.

3 Go sa šetšwe gore re ba “mohlatswana,” bao ba bileditšwego go phela legodimong, goba re ba “dinku tše dingwê,” bao ba nago le kholofelo ya go phela lefaseng, yo mongwe le yo mongwe wa rena o swanetše go tšeela godimo keletšo ya gore re sepele ka tumelo e sego ka pono. (Luka 12:32; Johane 10:16) Anke re boneng kamoo go latela keletšo ye yeo e buduletšwego go tlago go re šireletša ka gona gore re se ke ra ineela ‘maipshinong a nakwana a sebe,’ re se ke ra wela moreong wa go rata dilo tše di bonagalago le gore re se ke ra lahlegelwa ke pono ya bofelo bja tshepedišo ye ya dilo. Re tla ahla-ahla gape le dikotsi tša go sepela ka pono.—Ba-Hebere 11:25, bapiša le NW.

Go Gana ‘Maipshino a Nakwana a Sebe’

4. Ke kgetho efe yeo Moše a ilego a e dira, gomme ka baka la’ng?

4 Akanya ka bophelo bjoo Moše, morwa wa Amorama, a ka bago a ile a bo phela. Ka ge a godišeditšwe gare ga bana ba ka mošate ba kua Egipita ya bogologolo, Moše o be a ka kgona go ba le matla, mahumo le tutuetšo. Moše a ka ba a ile a nea mabaka ka gore: ‘Ke rutegile kudu ge go tliwa tabeng ya bohlale bjo bo tšeelwago godimo bja Egipita, gomme ke yo matla polelong le ditirong. Ge nka dula ke rata ba ka mošate, nka diriša boemo bja-ka go hola bana bešo bao ba gatelelwago ba ba-Hebere!’ (Ditiro 7:22) Go e na le moo, Moše o ile a kgetha go “thatafalêlwa le sethšaba sa Modimo.” Ka baka la’ng? Ke’ng seo se ilego sa tutueletša Moše gore a gane dilo tšohle tšeo Egipita e bego e mo nea tšona? Beibele e araba ka gore: “Ké ka tumêlô xe [Moše] a khuduxa Egipita à sa boife boxale bya kxoši, a xomarêla Eo a sa bonwexo byalo ka e ke ó a mmôna.” (Ba-Hebere 11:24-27) Go dumela ga Moše moputsong wa Jehofa wo o kgonthišeditšwego bakeng sa go bontšha toka go ile gwa mo thuša go lwantšha sebe le gore a se nwelele maipshinong a sona a nakwana.

5. Mohlala wa Moše o re kgothatša bjang?

5 Gantši le rena re lebeletšana le go nyakega ga gore re dire diphetho tše thata ditabeng tše di swanago le tše: ‘Na ke swanetše go tlogela mediro goba mekgwa e itšego yeo e sa dumelelanego le melao ya motheo ya Beibele ka mo go feletšego? Na ke swanetše go amogela mošomo woo go lego molaleng gore o na le mehola ya dilo tše di bonagalago eupša e le o tlago go šitiša tšwelopele ya-ka ya moya?’ Mohlala wa Moše o re kgothaletša gore re se dire diphetho tšeo di bonagatšago go hloka ponelo-pele ga lefase le; go e na le moo, re swanetše go bontšha tumelo go bohlale bjo bo bonelago pele bja “Eo a sa bonwexo”—Jehofa Modimo. Go etša Moše, eka re ka rata segwera seo re nago le sona le Jehofa go feta selo le ge e le sefe seo lefase le le se neago.

6, 7. (a) Esau o bontšhitše bjang gore o be a rata go sepela ka pono? (b) Ke mohlala ofe wa temošo wo re o hwetšago go Esau?

6 Bapetša Moše le Esau, morwa wa mopatriareka Isaka. Esau o be a rata go ikgotsofatša ka go akgofa. (Genesi 25:30-34) ‘Ka ge a be a nyaditše dilo tše kgethwa,’ Esau o ile a rekiša ditshwanelo tša gagwe bjalo ka leitšibolo “ka sejô se tee fêla.” (Ba-Hebere 12:16) O ile a palelwa ke go naganišiša kamoo phetho ya gagwe ya go rekiša tshwanelo ya gagwe ya matswalo e bego e tla kgoma tswalano ya gagwe le Jehofa ka gona goba gore ke tutuetšo efe yeo tiro ya gagwe e bego e tla ba le yona baneng ba gagwe. O be a se na pono ya moya. Esau o ile a hlokomologa dikholofetšo tša Modimo tša bohlokwa, gomme a di lebelela e le tše di sa rego selo. O be a sepela ka pono, e sego ka tumelo.

7 Esau o nea mohlala wa temošo go rena lehono. (1 Ba-Korinthe 10:11) Ge re lebeletšane le go dira diphetho, e ka ba tše dikgolo goba tše dinyenyane, ga se ra swanela go goketšwa ke phatlalatšo ya maaka ya lefase la Sathane, yeo e rego o swanetše go hwetša seo o se nyakago gona bjale. Re swanetše go ipotšiša gore: ‘Na ditshekamelo tše di swanago le tša Esau di bonagala diphethong tšeo ke di dirago? Na go phegelela seo ke se nyakago gona bjale go bolela gore ke se ke ka etiša mediro ya moya pele? Na diphetho tša-ka di bea segwera sa-ka le Modimo le moputso wa-ka wa nakong e tlago kotsing? Ke mohlala wa mohuta ofe wo ke o beelago ba bangwe? Ge e ba diphetho tša rena di bontšha gore re tšeela godimo dilo tše kgethwa, Jehofa o tla re šegofatša.—Diema 10:22.

Go Phema Moreo wa go Rata Dilo tše di Bonagalago

8. Ke temošo efe yeo Bakriste ba Laoditsea ba ilego ba e amogela, gomme ke ka baka la’ng seo se tsoša kgahlego go rena?

8 Kutollong yeo e neilwego moapostola Johane go ya bofelong bja lekgolo la pele la nywaga, Jesu Kriste yo a tagafaditšwego o ile a iša molaetša phuthegong yeo e bego e le Laoditsea, kua Asia Minor. E be e le molaetša wa temošo malebana le go rata dilo tše di bonagalago. Gaešita le ge Bakriste ba Laoditsea ba be ba humile ka dilo tše di bonagalago, ba be ba diila moyeng. Go e na le go tšwela pele ba sepela ka tumelo, ba ile ba dumelela go ba le dilo tše di bonagalago go foufatša pono ya bona ya moya. (Kutollo 3:14-18) Go rata dilo tše di bonagalago go na le mafelelo a swanago lehono. Go fokodiša tumelo ya rena gomme go re dira gore re tlogele go ‘kitima ka kgotlelelo lebelong’ la bophelo. (Ba-Hebere 12:1) Ge e ba re se šedi, “mabose a bophelô byono” a ka khupetša mediro ya rena ya moya go fihla bokgoleng bja gore e ‘bipše ka mo go feletšego.’—Luka 8:14.

9. Go kgotsofala le go tšeela godimo dijo tša moya go re šireletša bjang?

9 Selo sa bohlokwa tabeng ya go itšhireletša moyeng ke go kgotsofala go e na le go diriša lefase le ka mo go feletšego le go ikhumiša ka dilo tše di bonagalago. (1 Ba-Korinthe 7:31; 1 Timotheo 6:6-8) Ge re sepela ka tumelo gomme re sa sepele ka pono, re hwetša lethabo paradeiseng ya moya yeo re lego go yona ga bjale. Ge re dutše re e-ja dijo tše di fepago tša moya, na ga re tutueletšege go ‘hlalala ra ipshina ka baka la boemo bjo bobotse bja pelo’? (Jesaya 65:13, 14, bapiša le PK.) Go feta moo, re thabišwa ke segwera seo re nago le sona le bao ba bonagatšago dienywa tša moya wa Modimo. (Ba-Galatia 5:22, 23) Ruri go bohlokwa gore re hwetše kgotsofalo le tapologo go seo Jehofa a re neago sona ka tsela ya moya!

10. Ke dipotšišo dife tšeo re swanetšego go ipotšiša tšona?

10 Dipotšišo tše dingwe tšeo re swanetšego go ipotšiša tšona ke tše: ‘Dilo tše di bonagalago di maemong afe bophelong bja-ka? Na ke diriša dilo tše di bonagalago tšeo ke nago le tšona bakeng sa go phela bophelo bja maipshino goba bakeng sa go tšwetša pele borapedi bja therešo? Ke’ng seo se nkgotsofatšago kudu? Na ke thuto ya Beibele le bogwera bjo bo lego gona dibokeng tša Bokriste goba ke go intšha mafelo-bekeng ka ba kgole le boikarabelo bja Bokriste? Na ke beela mafelo-beke a mantši ka thoko bakeng sa boithabišo go e na le go diriša nako e bjalo bakeng sa bodiredi bja tšhemo le mediro e mengwe yeo e tswalanago le borapedi bjo bo sekilego?’ Go sepela ka tumelo go bolela gore re dule re swaregile modirong wa Mmušo, gomme re bote dikholofetšo tša Jehofa ka mo go feletšego.—1 Ba-Korinthe 15:58.

Go Dula o Gopola Gore Bofelo bo Kgaufsi

11. Go sepela ka tumelo go re thuša bjang gore re dule re gopola gore bofelo bo kgaufsi?

11 Go sepela ka tumelo go re thuša go phema dipono tša lefase tša gore bofelo bo kgole goba gore bo ka se tle le gatee. Ka go fapana le bantšha-diphošo bao ba nyatšago boporofeta bja Beibele, re lemoga kamoo ditiragalo tša lefase di dumelelanago le seo Lentšu la Modimo le se boletšego e sa le pele mabapi le mehla ya rena. (2 Petro 3:3, 4) Ka mohlala, na dipono le boitshwaro bja batho ka kakaretšo ga di nee bohlatse bja gore re phela “mehleng ya bofêlô”? (2 Timotheo 3:1-5) Ka mahlo a tumelo, re bona gore ditiragalo tša lefase tšeo di diregago mo nakong ye ga se feela histori yeo e ipoeletšago. Go e na le moo, di bopa “pontšho ya go ba gona ga [Kriste] le ya bofelo bja tshepedišo ya dilo.”—Mateo 24:1-14NW.

12. Mantšu a Jesu ao a begilwego go Luka 21:20, 21 a ile a phethagatšwa bjang lekgolong la pele la nywaga?

12 Nagana ka tiragalo ya lekgolong la pele la nywaga la Mehla ya rena e Tlwaetšwego yeo e nago le ye e swanago le yona mehleng ya rena. Ge Jesu Kriste a be a le lefaseng, o ile a lemoša balatedi ba gagwe gore: “E re xe Le bôna motse wa Jerusalêma ò dikilwe ke makôkô a madirá, xôna Le tsebê xore xo batametše xo phušolwa xa wôna. Mehleng yeo ba ba lexo naxeng ya Juda ba thšabêlê dithabeng; ba ba lexo mo motseng ba ngwêxê.” (Luka 21:20, 21) Go phethagatšweng ga boporofeta bjo, madira a Roma ao a lego ka tlase ga molaodi Cestius Gallus a ile a dikanetša Jerusalema ka 66 C.E. Eupša madira a a ile a boela morago go sa letelwa, a nea sešupo le sebaka sa gore Bakriste ba moo “ba thšabêlê dithabeng.” Ka 70 C.E., madira a Roma a ile a boa, a hlasela motse wa Jerusalema gomme a fediša tempele ya wona. Josephus o bega gore ba-Juda ba ka godimo ga milione ba ile ba hwa, gomme ba 97 000 ba ile ba išwa bothopša. Kahlolo e tšwago go Modimo e ile ya phethwa go ba-Juda ba tshepedišong yeo ya dilo. Bao ba bego ba sepela ka tumelo e bile ba e-kwa temošo ya Jesu ba ile ba phonyokga masetla-pelo.

13, 14. (a) Ke ditiragalo dife tšeo di tlago go direga? (b) Ke ka baka la’ng re swanetše go dula re phafogetše go phethagatšwa ga boporofeta bja Beibele?

13 Selo se se swanago se kgaufsi le go direga mehleng ya rena. Ditho tša Ditšhaba tše Kopanego di tla akaretšwa tabeng ya go phetha kahlolo ya Modimo. Go etša ge madira a Roma a lekgolong la pele la nywaga a be a ikemišeditše go kgomarela Pax Romana (Khutšo ya Roma), Ditšhaba tše Kopanego lehono di ikemišeditše go ba sedirišwa sa go boloka khutšo. Gaešita le ge madira a Roma a ile a leka go kgonthišetša tšhireletšego e lekanego lefaseng leo le bego le tsebja ka nako yeo, a ile a fediša Jerusalema. Ka mo go swanago lehono, boporofeta bja Beibele bo bontšha gore madira a Ditšhaba tše Kopanego a tla lebelela bodumedi e le karolo e tsošago moferefere gomme a tla gata mogato wa go fediša Jerusalema ya mehleng yeno—Bojakane—gotee le karolo ka moka ya Babele o Mogolo. (Kutollo 17:12-17) Ee, mmušo ka moka wa lefase wa bodumedi bja maaka o kgaufsi le go fedišwa.

14 Go fedišwa ga bodumedi bja maaka go tla swaya mathomo a masetla-pelo a magolo. Karolong ya mafelelo ya masetla-pelo a magolo, go tla fedišwa dikarolo tšeo di šetšego tša tshepedišo ye e kgopo ya dilo. (Mateo 24:29, 30; Kutollo 16:14, 16) Go sepela ka tumelo go re dira gore re dule re phafogetše go phethagatšwa ga boporofeta bja Beibele. Ga re forwe gore re nagane gore mokgatlo le ge e le ofe wa batho o swanago le Ditšhaba tše Kopanego ke tsela ya Modimo ya go tliša khutšo ya kgonthe le tšhireletšego. Ka gona, na tsela ya rena ya bophelo ga se ya swanela go bontšha kholofelo ya rena ya gore “’tšatši le lexolo la Morêna! Le kxaufsi”?—Tsefanya 1:14.

Go Sepela ka Pono—Go Kotsi Gakaaka’ng?

15. Go sa šetšwe go šegofatšwa ga sona ke Modimo, ke moreo ofe woo setšhaba sa Isiraele se ilego sa wela go wona?

15 Diphihlelo tša Isiraele ya bogologolo di bontšha dikotsi tša go dumelela go sepela ka pono go fokodiša tumelo ya motho. Gaešita le ge ba bone dikotlo tše lesome tšeo di ilego tša nyenyefatša medimo ya maaka ya Egipita gomme ka morago ba lokollwa ka tsela e kgahlišago go phatša Lewatleng le Lehwibidu, ba-Isiraele ka go se kwe ba ile ba itirela namane ya gauta gomme ba thoma go e rapela. Ba ile ba fela pelo gomme ba thoma go lapišwa ke go letela Moše, yo a bego “à diêxa xo boa thabeng.” (Ekisodo 32:1-4) Go fela pelo go ile gwa ba tutueletša gore ba rapele modimo wa seswantšho yo ba bego ba mmona ka mahlo a bona a kgonthe. Go sepela ga bona ka pono go ile gwa kgopiša Jehofa gomme gwa dira gore go bolawe “banna ba e ka baxo ba dikete tše tharo.” (Ekisodo 32:25-29) Ruri ke mo go nyamišago ge morapedi wa Jehofa lehono a dira diphetho tšeo di bontšhago gore ga a bote Jehofa le gore ga a na kholofelo bokgoning bja gagwe bja go phethagatša dikholofetšo tša gagwe!

16. Ba-Isiraele ba ile ba kgongwa bjang ke diponagalo tša ka ntle?

16 Diponagalo tša ka ntle di ile tša kgoma ba-Isiraele gampe ka ditsela tše dingwe. Go sepela ka pono go ile gwa ba dira gore ba thothomele e le ge ba boifa manaba a bona. (Numeri 13:28, 32; Doiteronomio 1:28) Go ile gwa ba dira gore ba ganetše bolaodi bja Moše bjo a bo neilwego ke Modimo gomme ba belaele mabapi le bophelo bjoo ba bego ba bo phela. Go hloka tumelo ga bona ka tsela ye go ile gwa feleletša ka gore ba rate Egipita yeo e bego e laolwa ke batemona go e na le go rata Naga ya Kholofetšo. (Numeri 14:1-4; Psalme 106:24) Jehofa o swanetše go ba a ile a kwa bohloko gakaakang ge a lebeletše go hloka tlhompho mo go feletšego ga batho ba gagwe go Kgoši ya bona e sa bonagalego!

17. Ke’ng seo se ilego sa dira gore ba-Isiraele ba gane tlhahlo ya Jehofa mehleng ya Samuele?

17 Le mehleng ya moporofeta Samuele, setšhaba seo se kgethilwego sa Isiraele se ile sa wela moreong wa go sepela ka pono. Batho ba ile ba thoma go nyaka kgoši yeo ba bego ba ka kgona go e bona. Gaešita le ge Jehofa a ile a ipontšha e le Kgoši ya bona, se se be se sa lekana bakeng sa go dira gore ba sepele ka tumelo. (1 Samuele 8:4-9) Ba ile ba ipakela mathata, ge ka bošilo ba be ba gana tlhahlo e se nago bosodi ya Jehofa, gomme ba kgetha go swana le ditšhaba tše di ba dikologilego.—1 Samuele 8:19, 20.

18. Ke dithuto dife tšeo re ka ithutago tšona mabapi le dikotsi tša go sepela ka pono?

18 Bjalo ka bahlanka ba Jehofa ba mehleng yeno, re tšeela godimo tswalano ya rena e botse le Yena. Re fišegela go ithuta dithuto tša bohlokwa ditiragalong tše di fetilego le go di diriša maphelong a rena. (Ba-Roma 15:4) Ge ba-Isiraele ba be ba sepela ka pono, ba ile ba lebala gore Modimo o be a ba hlahla ka Moše. Ge e ba re se šedi, le rena re ka lebala gore Jehofa Modimo le Moše yo Mogolo e lego Jesu Kriste, ba hlahla phuthego ya Bokriste lehono. (Kutollo 1:12-16) Re swanetše go itiša malebana le go amogela kgopolo ya batho mabapi le karolo ya mokgatlo wa Jehofa wa lefaseng. Ge re dira bjalo re ka feleletša ka gore re be le moya wa go belaela gomme re se sa tšeela godimo baemedi ba Jehofa gotee le dijo tša moya tšeo di newago ke “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale.”—Mateo 24:45.

Ikemišetše go Sepela ka Tumelo

19, 20. O ikemišeditše go dira’ng, gomme ka baka la’ng?

19 Beibele e re: “Thlabanô ya rena xa se ya xo lwa le madi le nama; re lwa le mebušô le ba matla le balaola-mafase ba lefsifsi; re lwa le meôya ya bobe e lexo sebakeng sa xodimo.” (Ba-Efeso 6:12) Lenaba la rena le legolo ke Sathane Diabolo. Morero wa gagwe ke go fediša tumelo ya rena go Jehofa. O tla re phegelela ka tsela le ge e le efe e le gore re aroge phethong ya rena ya go hlankela Modimo. (1 Petro 5:8) Ke’ng seo se tlago go re šireletša e le gore re se ke ra forwa ke ponagalo ya ka ntle ya tshepedišo ye ya Sathane? Go sepela ka tumelo, e sego ka pono! Go bota dikholofetšo tša Jehofa le go di holofela go tla re šireletša gore re se ‘senyegelwe ke sekepe tumelong ya rena.’ (1 Timotheo 1:19) Ka gona, a re lekeng kamoo re ka kgonago gore re ikemišetše go tšwela pele re sepela ka tumelo, gomme re holofele ka mo go feletšego ditšhegofatšong tša Jehofa. Le gona, anke re tšweleng pele re rapela e le gore re tle re kgone go phonyokga dilo ka moka tšeo go rulaganyeditšwego gore di direge kgaufsinyane.—Luka 21:36.

20 Ge re dutše re sepela ka tumelo, e sego ka pono, re na le Mohlala o kaone-kaone. Beibele e re: “Kriste ó tlaišitšwe ka ’baka la lena, a ba kêta-pele ya lena, xore Le tšeê ka mohlala wa xaxwe.” (1 Petro 2:21) Sehlogo se se latelago se tla ahla-ahla tsela yeo ka yona re ka tšwelago pele re sepela kamoo a sepetšego ka gona.

Na o a Gopola?

• O ithutile’ng mohlaleng wa Moše le wa Esau mabapi le go sepela ka tumelo, e sego ka pono?

• Selo sa bohlokwa ke sefe tabeng ya go phema go rata dilo tše di bonagalago?

• Go sepela ka tumelo go re thuša bjang go phema pono ya gore bofelo bo kgole?

• Ke ka baka la’ng go sepela ka pono go le kotsi?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 17]

Moše o sepetše ka tumelo

[Seswantšho go letlakala 18]

Na gantši boithabišo bo go šitiša go dira mediro ya pušo ya Modimo?

[Seswantšho go letlakala 20]

Go ela hloko Lentšu la Modimo go go šireletša bjang?