Na Letswalo la Gago le Tlwaeditšwe Gabotse?

NA O kile wa bolela gore: “Pelong ya-ka ke a tseba gore ga sa loka,” goba “Nka se kgone go dira seo o nkgopelago go se dira. Go na le seo se mpotšago gore ga sa loka?” Seo e be e le letswalo la gago, maikwelo a ka gare goba temogo ya go lemoga botse le bobe, yeo e ntšhago motho molatong goba go mo latofatša. Ee, re belegwe re e-na le letswalo.

Gaešita le ge ba arogane le Modimo, batho ba sa na le bokgoni bjo bo tlwaelegilego bja go kgethologanya se se nepagetšego go se se fošagetšego. Lebaka ke gore ba bopilwe ka seswantšho sa Modimo, e le gore ba bontšhe dika tša go boifa Modimo tša bohlale le go loka go fihla bokgoleng bjo itšego. (Genesi 1:26, 27) A buduletšwe ke Modimo, moapostola Paulo o ngwadile mabapi le se gore: “Xobane ba-ntlê ba ba se naxo Molaô wó, xe ka nnoši bà dira tše di bolêlwaxo ke wôna Molaô, ké xo re mo xo bôná Molaô o xôna, le xe ba se ba wôna Molaô. Molaô wa bôná ke bôná beng; ba šupetša xore mo dipelong tša bôná xo ngwadilwe se Molaô o rataxo xe se dirwa; matswalô a bôná a ba hlatsêla xotee le mexopolô xe e bexana, le xe e êmêlana.” *—Ba-Roma 2:14, 15.

Mokgwa wo wa boitshwaro, wo re o abetšego go motho wa pele, Adama, o šoma bjalo ka “molaô,” goba molao wa boitshwaro bathong ba merafo ka moka le ba ditšhaba ka moka. Ke bokgoni bja go itekola gaešita le go ikahlola. (Ba-Roma 9:1) Adama le Efa ba bontšhitše bokgoni bjo kapejana ge ba se no roba molao wa Modimo—ba ile ba ikuta. (Genesi 3:7, 8) Mohlala o mongwe wa go bontšha kamoo letswalo le šomago ka gona ke tsela yeo Kgoši Dafida a arabetšego ka yona ge a se no lemoga gore o be a dirile sebe ka go bala batho. Beibele e bolela gore ‘pelo ya Dafida ya mmaba.’—2 Samuele 24:1-10, bapiša le PK.

Bokgoni bja go itekola le go ahlola boitshwaro bja rena bo ka tšweletša mafelelo a bohlokwa kudu a boitsholo bjo bo amogelwago ke Modimo. Dafida o ngwadile gore: “Xobane mola kè homotše, mašapô a-ka a bodile ka xo hlwa kè tsetsêla, ka bá ka Xo bobolêla sebe sa-ka, ka se kê ka hlwa kè uta molato; ka re a nke ke ipobôlêlê ka bokxôpô bya-ka xo Morêna. ’Me Wêna wa napa wa nthola molato wa sebe.” (Psalme 32:3, 5) Ka gona, letswalo leo le šomago le ka kgona go bušetša modiradibe go Modimo, la mo thuša go lemoga go nyakega ga go hwetša tebalelo ya Modimo gotee le go latela ditsela tša Gagwe.—Psalme 51:1-4, 9, 13-15.

Letswalo gape le re nea ditemošo goba go re fa tlhahlo ge re swanetše go dira kgetho goba phetho ya boitshwaro. Ke letswalo la mohuta woo leo mo gongwe le thušitšego Josefa go lemoga e sa le pele gore bootswa bo be bo sa swanela e bile e be e le bobe—sebe go Modimo. Molao o lebanyago malebana le bootswa o ile wa akaretšwa ka morago Melaong e Lesome yeo e filwego Isiraele. (Genesi 39:1-9; Ekisodo  20:14) Go molaleng gore re tla holega kudu ge letswalo la rena le tlwaeleditšwe go re hlahla go e na le go fo re ahlola. Na letswalo la gago le šoma ka mokgwa woo?

Go Tlwaetša Letswalo go Dira Diphetho tše di Nepagetšego

Gaešita le ge re belegwa re e-na le letswalo, ka manyami mpho yeo e a fokola. Le ge batho ba thomile bophelo ba phethagetše, “ba dirile dibe bohle, ba hlaya letaxô la Modimo.” (Ba-Roma 3:23) Ka ge re sentšwe ke sebe le go se phethagale, letswalo la rena le ka kgopamišwa gomme la se sa hlwa le šoma gabotse ka ditsela tšeo le bego le reretšwe gore le šome ka tšona. (Ba-Roma 7:18-23) Go oketša moo, dilo tšeo di re dikologilego le tšona di ka kgoma letswalo la rena. Le ka tutuetšwa ke tsela yeo re godišitšwego ka yona goba metlwae ya mo re dulago, ditumelo le maemo. Ka kgonthe boitshwaro bjo bo gobogilego gotee le go wa ga ditekanyetšo tša lefase di ka se be motheo wa letswalo le lebotse.

Ka gona Mokriste o swanetše go hwetša thušo e oketšegilego yeo e nago le ditekanyetšo tše di tiilego le tše di lokilego tšeo di hwetšwago Lentšung la Modimo, Beibele. Ditekanyetšo tše di ka thuša matswalo a rena go lekola ditaba gabotse le go di lokiša. (2 Timotheo 3:16) Ge letswalo la rena le hlahlilwe go ya ka ditekanyetšo tša Modimo, le ka šoma gabotse e le sedirišwa sa go itšhireletša boitshwarong, la re kgontšha “xo kxetholoxanya botse le bobe.” (Ba-Hebere 5:14) Ka ntle le ditekanyetšo tša Modimo, letswalo la rena le ka no se re nee temošo ge e ba re fapogela tseleng e mpe. Beibele e re: “Xo na le tsela, ye batho ba rexo ké tsela, anthe e wetša ditseleng tša lehu.”—Diema 16:25; 17:20.

Dikarolong tše dingwe tša bophelo, Lentšu la Modimo le nea tlhahlo gotee le ditaelo tšeo di lego molaleng gomme re dira gabotse ka go di latela. Ka lehlakoreng le lengwe, maemong a mangwe a mantši Beibele ga e nee melao e lebanyago. Mo go ka akaretšwa dikgetho tša mošomo, ditaba tša maphelo, boitapološo, go apara le go itokiša gotee le dikarolo tše dingwe. Ga go bonolo go tseba seo o ka se dirago tabeng e nngwe le e nngwe le go dira phetho e nepagetšego. Ka baka leo re swanetše go ba le boemo bja kgopolo bjo bo swanago le bja Dafida yo a rapetšego ka gore: “Morêna, ntsebišê ditsela tša xaxo, O nthutê mebila ya xaxo. O nketetšê ka therešô ya xaxo, ’me O nthutê, xobane Modimo wa xo mphološa ke Wene.” (Psalme 25:4, 5) Ge re kwešiša dipono le ditsela tša Modimo gakaone, ke moo re tlago go kgona go lekola maemo a rena ka mo go nepagetšego le go dira diphetho ka letswalo leo le hlwekilego.

 Lega go le bjalo, ge re lebeletšane le potšišo goba phetho, re swanetše go thoma ka go akanya ka melao ya motheo ya Beibele yeo e ka šomago. E mengwe ya yona e ka ba: go hlompha bohlogo (Ba-Kolose 3:18, 20); go botega dilong ka moka (Ba-Hebere 13:18); go hloya bobe (Psalme 97:10); go phegelela khutšo (Ba-Roma 14:19); go kwa babuši bao ba beilwego (Mateo 22:21; Ba-Roma 13:1-7); boineelo bjo bo feletšego go Modimo (Mateo 4:10); go se be karolo ya lefase (Johane 17:14); go phema ditlwaelano tše mpe (1 Ba-Korinthe 15:33); go apara le go itokiša ka tsela ya bothakga (1 Timotheo 2:9, 10); le go se kgopiše ba bangwe (Ba-Filipi 1:10). Ka gona go lemoga melao ya motheo ya Beibele yeo e swanetšego go ka matlafatša letswalo la rena gomme gwa re thuša go dira phetho yeo e nepagetšego.

Theetša Letswalo la Gago

E le gore letswalo la rena le re thuše, re swanetše go le theetša. Re tla holega ge feela re arabela ka go akgofa ditemošong tša letswalo la rena leo le tlwaeditšwego ka Beibele. Re ka bapiša letswalo leo le tlwaeditšwego le mabone a temošo tešepotong ya koloi. Anke re re lebone la go re lemoša gore oli e fedile le a tšhuma. Go be go tla direga’ng ge e ba re be re ka se akgofele go le nea tlhokomelo gomme ra tšwela pele ka go otlela koloi? Re be re ka dira gore koloi e senyege o šoro. Ka tsela e swanago, letswalo la rena le ka re lemoša gore mokgwa o itšego ga wa loka. Ge re bapiša ditekanyetšo tša rena tša Mangwalo gotee le ditaelo tša ona le seo se dirwago goba seo se naganwago, le kgona go re fa temošo, bjalo ka ge lebone tešepotong le dira. Go ela hloko temošo go ka se re thuše feela go phema ditla-morago tše sa kgahlišego tša tiro e fošagetšego eupša gape go boloka letswalo la rena le šoma gabotse.

Go be go tla direga’ng ge re be re ka kgetha go hlokomologa temošo? Ge nako e dutše e e-ya, letswalo la rena le ka retela. Mafelelo a go tšwela pele re hlokomologa goba re gatelela letswalo la rena a ka swantšhwa le a go swaya nama ka tshipi yeo e fišago. Lebadi, ka ge le hwile dikwi, le a retela. (1 Timotheo 4:2) Letswalo le bjalo ga le sa kgona go arabela ge go dirwa sebe e bile ga le sa fa ditemošo tša go phema go boeletša sebe. Letswalo leo le retetšego le hlokomologa ditekanyetšo tša Beibele tša se se nepagetšego le se se fošagetšego gomme ka go rialo ga le a loka. Ke letswalo leo le šilafetšego, leo mong wa lona a ‘retetšego’ gomme a arogane le Modimo. (Ba-Efeso 4:17-19; Tito 1:15) A mafelelo a nyamišago gakaakang!

‘Boloka Letswalo le Lebotse’

Go dula o e-na le letswalo le lebotse go nyaka boiteko bjo bo tšwelago pele. Moapostola Paulo o boletše gore: ‘Ke diša letswalo la-ka ka  mehla gore le se be le molato pele ga Modimo le pele ga batho.’ (Ditiro 24:16) Bjalo ka Mokriste, Paulo o ile a tšwela pele a hlahloba le go lokiša tsela ya gagwe e le go kgonthišetša gore ga a be le molato pele ga Modimo. Paulo o be a tseba gore mafelelong Modimo ke yena a tlo bontšhago go loka le go se loke ga seo re se dirago. (Ba-Roma 14:10-12; 1 Ba-Korinthe 4:4) Paulo o itše: “Tšohle ó di bôna dì hlobotše dì khurumolotšwe. Xomme ké Yêna eo re naxo le taba le Yêna.”—Ba-Hebere 4:13.

Paulo gape o boletše ka go se be le molato pele ga batho. Mohlala wa se ke keletšo ya gagwe go Bakriste ba Korinthe ya mabapi le “xo ja nama ya didimo.” Ntlha ya gagwe e be e le gore gaešita le ge tsela e itšego e sa ganetšege ka boyona go ya ka Lentšu la Modimo, ke gabohlokwa go naganela matswalo a ba bangwe. Go palelwa ke go dira bjalo go ka ‘senya boemo bja moya bja bana babo rena bao Kriste a ba hwetšego.’ Re ka ba ra senya le tswalano ya rena le Jehofa.—1 Ba-Korinthe 8:4, 11-13; 10:23, 24.

Ka gona, tšwela pele o tlwaetša letswalo la gago gotee le go boloka letswalo leo le lokilego. Ge o dira diphetho, tsoma tlhahlo ya Modimo. (Jakobo 1:5) Ithute Lentšu la Modimo gomme o dumelele melao ya lona ya motheo go hlahla monagano wa gago gotee le pelo ya gago. (Diema 2:3-5) Ge dikgang tše dikgolo di tšwelela, botšiša Bakriste ba ba godilego moyeng gore o kgonthišetše gore o kwešiša melao ya motheo ya Beibele yeo e akaretšwago. (Diema 12:15; Ba-Roma 14:1; Ba-Galatia 6:5) Nagana kamoo phetho ya gago e tla kgomago letswalo la gago ka gona, kamoo e tla kgomago ba bangwe ka gona, gomme ka godimo ga tšohle, o nagane kamoo e tla kgomago tswalano ya gago le Jehofa ka gona.—1 Timotheo 1:5, 18, 19.

Letswalo la rena ke mpho e makatšago e tšwago go Tatago rena yo lerato wa legodimong, Jehofa Modimo. Ge re le šomiša ka go dumelelana le thato ya Monei wa lona, re tla batamela kgaufsi kudu le Mmopi wa rena. Ge re dutše re katanela go ‘boloka letswalo le lebotse’ go tšohle tšeo re di dirago, re tloga re bontšha gabotse gore re bopilwe ka seswantšho sa Modimo.—1 Petro 3:16; Ba-Kolose 3:10.

[Mongwalo wa ka tlase]

[Diswantšho go letlakala 13]

Na letswalo la gago le tlwaeleditšwe go go hlahla go e na le go fo go ahlola?

[Seswantšho go letlakala 14]

Letswalo leo le tlwaeditšwego gabotse le tlišwa ke go ithuta ga rena le go diriša melao ya motheo ya Beibele

[Diswantšho go letlakala 15]

O se ke wa hlokomologa ditemošo tša letswalo la gago