Na o Lemoga Pontšho ya go ba Gona ga Jesu?

GA GO na motho yo a nyakago go babja kudu goba go welwa ke kotsi a sa letela. E le gore a pheme masetla-pelo a bjalo, motho yo bohlale o ela hloko dipontšho tšeo di lemošago ka kotsi gomme a dira dilo ka go dumelelana le tšona. Jesu Kriste o hlalositše pontšho e itšego yeo re swanetšego go e lemoga. Pontšho yeo a bego a bolela ka yona e be e tla hlasela lefase ka bophara gomme ya kgoma batho ka moka. Go akaretšwa wena le lapa la gago.

Jesu o boletše ka Mmušo wa Modimo, wo o tlago go tloša bokgopo gomme wa dira gore lefase e be paradeise. Barutiwa ba gagwe ba be ba kgahlegela se gomme ba nyaka go tseba gore Mmušo woo o tla tla neng. Ba ile ba botšiša gore: “Pontšho ya go ba gona ga gago le ya bofelo bja tshepedišo ya dilo e tla ba eng?”—Mateo 24:3, NW.

Jesu o be a tseba gore ka morago ga go bolawa ga gagwe le go tsošwa, go be go tla feta nywaga-kgolo e mentši pele ga ge a ka bewa setulong sa bogoši legodimong e le Kgoši yeo e lego Mesia gore a buše batho. Ka ge go bewa ga gagwe setulong sa bogoši go be go ka se bonwe ke batho, Jesu o ile a nea pontšho yeo e bego e tla dira gore balatedi ba gagwe ba kgone go lemoga “go ba gona” ga gagwe gotee le “bofelo bja tshepedišo ya dilo.” Pontšho ye e akaretša dibopego tše mmalwa, tšeo ge di kopane di bopago leswao le le bopaganego, goba seka—pontšho ya go ba gona ga Jesu.

Yo mongwe le yo mongwe wa bangwadi ba Ebangedi e lego Mateo, Mareka le Luka o begile karabo ya Jesu ka kelohloko. (Mateo, dikgaolo 24 le 25; Mareka, kgaolo 13; Luka, kgaolo 21) Bangwadi ba bangwe ba Beibele ba ile ba tlaleletša ditaba tše dingwe mabapi le pontšho ye. (2 Timotheo 3:1-5; 2 Petro 3:3, 4; Kutollo 6:1-8; 11:18) Sekgoba ke se senyenyane kudu gore re ka hlahloba ditaba ka moka ka mo go feletšego, eupša re tla ahla-ahla dibopego tše hlano tša bohlokwa tšeo di bopago pontšho yeo Jesu a boletšego ka yona. O tla hwetša gore se ke sa mohola e bile ke sa bohlokwa go wena.—Bona lepokisi le le lego go letlakala 6.

“Phetogo Yeo e Tšweleditšego Mehla e Mefsa”

“Sethšaba se tlo tsoxêla sethšaba: mmušô o tlo tsoxêla mmušô.” (Mateo 24:7) Makasine wa ditaba wa Jeremane e lego Der Spiegel o bega gore, pele ga 1914 batho “ba be ba dumela go bokamoso  bjo bo kgahlišago bjo bo nago le tokologo e oketšegilego, tšwelopele le katlego.” Ke moka dilo ka moka di ile tša fetoga. Makasine wa GEO o re: “Ntwa yeo e thomilego ka August 1914 gomme ya fela ka November 1918 e be e le tiragalo e tšhošago. E bakile phetogo e sa letelwago historing, gomme ya aroganya histori ya kgale le e mpsha.” Mašole a ka godimo ga dimilione tše 60 a tšwago dikontinenteng tše hlano a ile a tsenela ntwa e šoro. Ka kakaretšo, mašole a ka bago 6 000 a be a bolawa letšatši le letšatši. Ga e sa le go tloga ka nako yeo, bo-radihistori ba moloko o mongwe le o mongwe le bao ba thekgago dikgopolo ka moka tša tša dipolitiki ba be ba lebelela “nywaga ya 1914 go ya go 1918 e le bjalo ka phetogo yeo e tšweleditšego mehla e mefsa.”

Ntwa ya I ya Lefase e tšweleditše diphetogo tšeo di ka se fetogego lekokong la batho gomme ya tsenya batho mehleng ya bofelo ya tshepedišo ye ya dilo. Ngwaga-kgolo woo ka moka o be o swawa ke dintwa tše dintši, dintwa tša batho ba itlhamilego le botšhošetši. Dilo ga se tša ka tša kaonefala nywageng ya mathomo ya ngwaga-kgolo wo. Ka ntle le ntwa, dibopego tše dingwe tša pontšho di a bonagala.

Ditlala, Dinkhu le Ditšhišinyego tša Lefase

“Xo tlo ba le ditlala.” (Mateo 24:7) Tlala e ile ya hlasela Yuropa nakong ya ntwa ya pele ya lefase, gomme e sa dutše e tlaiša batho ga e sa le go tloga ka nako yeo. Radihistori Alan Bullock o ngwadile gore kua Russia le kua Ukraine ka 1933, “mašaba a batho bao ba bolawago ke tlala a be a ralala go phatša naga . . . Go be go e-na le mekgobo ya ditopo ka mathokong a ditsela.” Ka 1943 mongwadi wa ditaba e lego T. H. White o bone batho ba bolawa ke tlala profenseng ya China ya Henan. O ngwadile gore: “Ge batho ba bolawa ke tlala, mo e nyakilego go ba selo le ge e le sefe se thoma go jewa gomme se ka šilwa, sa jewa sa ba sa matlafatša mmele wa motho. Eupša go nyakega gore motho a boife lehu e le gore a be le kgopolo ya go ja selo seo go fihla le ga bjale se sa jewego.” Ka manyami, tlala mo Afrika e nyakile e fetoga selo se se tlwaelegilego nywaga-someng ye ya go feta. Gaešita le ge lefase le tšweletša dijo tše di lekanego bakeng sa batho ka moka, Lekgotla la Ditšhaba tše Kopanego la Dijo le Temo le lekanyetša gore batho ba dimilione tše 840 lefaseng ka bophara ba hwetša dijo tše dinyenyane kudu.

‘Go tla ba le dinkhu kua le kua.’ (Luka 21:11) Süddeutsche Zeitung e bega gore: “Go akanyetšwa gore bolwetši bja Kwatama bo bolaile batho ba magareng ga dimilione tše 20 le dimilione tše 50 ka 1918, go feta ba bolailwego ke leuba la Black Death goba ntwa ya pele ya lefase.” Ga e sa le go tloga ka nako yeo, batho ba bantši ba hlasetšwe ke malwetši a bjalo ka malaria, sekobonyane, bolwetši bja mafahla, polio le kholera. Le gona lefase le makaditšwe ke go bona gore AIDS e aparetša ka tsela e sa laolegego. Mo nakong ye re na le boemo bjo bo sa rarollegego bja gore bolwetši bjo bo sa kgaotšego bo gona gaešita le ge go e-na le tšwelopele e makatšago ya tša kalafo. Kgakanego ye, yeo go fihla ga bjale e sa kwešišwego ke  batho, e thuša go hlaola mehla ya rena e sa tlwaelegago.

“Dithšišinyêxô.” (Mateo 24:7) Nywageng e 100 e fetilego, ditšhišinyego tša lefase di bolaile batho ba dikete tše makgolo. Go ya ka mothopo o mongwe, go bile le palo-gare ya ditšhišinyego tša lefase tše 18 tšeo di nago le matla a go senya meago le go bula lefase ngwaga le ngwaga ga e sa le go tloga ka 1914. Ditšhišinyego tše dintši tše šoro kudu, tšeo di nago le matla a lekanego bakeng sa go wiša meago, di tšweletše mo e ka bago gatee ka ngwaga. Go sa šetšwe tšwelopele ya tša thekinolotši, palo ya bao ba hwago e sa dutše e le godimo ka gobane ditoropo tše dintši tšeo di golago ka lebelo di mafelong ao a hlaselwago kudu ke ditšhišinyego tša lefase.

Ditaba tše di Kgahlišago!

Dibopego tše dintši tša pontšho ya mehla ya bofelo ke tše di nyamišago. Eupša Jesu o ile a bolela gape le ka ditaba tše di kgahlišago.

“Ditaba tše tše dibotse tša mmušo di tla bolelwa lefaseng ka moka leo go agilwego go lona gore e be bohlatse go ditšhaba ka moka.” (Mateo 24:14, NW) Modiro woo Jesu ka noši a o thomilego—go bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo—o be o tla dirwa ka tekanyo e kgolo kudu mehleng ya bofelo. Se ruri se tšwela pele se direga. Dihlatse tša Jehofa di bolela molaetša wa Beibele gomme di ruta batho bao ba ratago gore ba diriše seo ba ithutago sona bophelong bja letšatši le letšatši. Mo nakong ye, Dihlatse tša ka godimo ga dimilione tše tshela di dira boboledi dinageng tše 235 le ka maleme a ka godimo ga a 400.

Ela hloko gore Jesu ga se a ka a bolela gore bophelo bo tla ema ka baka la maemo a nyamišago a lefase. Le gona, ga se a ka a bolela gore lefase ka moka le be le tla fedišwa ke sebopego se setee sa pontšho. Eupša o ile a bolela e sa le pele ka ditiragalo tše dintši tšeo ge di kopane di bego di tla bopa pontšho yeo e bego e tla lemogwa lefelong le ge e le lefe lefaseng.

Go e na le go lebiša tlhokomelo tiragalong e tee goba ditiragalong tše itšego tše di aroganego, na o lemoga mokgwa, e lego pontšho e bopaganego ya bohlokwa lefaseng ka moka? Seo se diregago se kgoma wena le ba lapa la gago. Re ka botšiša gore, Eupša ke ka baka la’ng e le batho ba sego kae feela bao ba e elago hloko?

 Dikgahlego tša Motho ka Noši di tla Pele

“Ga go Ruthwe!,” “Di-Volt tša Godimo tša Matla a Mohlagase!” goba “Fokotša Lebelo.” A ke a mangwe a maswao le ditemošo tšeo re di bonago eupša tšeo gantši di hlokomologwago. Ka baka la’ng? Re tutuetšwa gabonolo ke seo re naganago gore se re loketše. Ka mohlala, re ka ba re ikwa re nyaka go otlela ka lebelo le le fetago leo molao o le dumelelago, goba re ka ba re e-na le kganyogo e matla ya go nyaka go rutha mafelong ao a thibetšwego. Eupša go hlokomologa maswao ga se gabohlale.

Ka mohlala, go kgerega ga lehlwa dithabeng tša Alpine tša kua Austria, Fora, Italy le Switzerland ka dinako tše dingwe go bolaya baeti ba bantši ba go tlo boga naga bao ba hlokomologago ditemošo tšeo di ba kgothaletšago gore ba thelele lehlweng feela ditsejaneng tše di šireletšegilego. Go ya ka Süddeutsche Zeitung, baeti ba bantši ba go tlo boga naga bao ba hlokomologago ditemošo tše di bjalo ba phela ka molao wa boitshwaro o rego, Ga go na lethabo ge go sa akaretšwe kotsi. Ka manyami, go hlokomologa ditemošo go ka feleletša ka mahlomola.

Ke mabaka afe ao batho ba nago le ona a go hlokomologa pontšho yeo e hlalositšwego ke Jesu? Ba ka ba ba foufaditšwe ke kganyogo e feteletšego ya go rata mahumo le maemo, maikwelo a bona a go se šetše, go se kgone ga bona go dira selo ka baka la go se kgonthišege, ba ka ba ba imelwa ke dilo tšeo ba tlwaetšego go di dira goba ba laolwa ke poifo ya bona ya gore ba tla lahlegelwa ke botumo. Na selo le ge e le sefe dilong tše se ka go dira gore o hlokomologe pontšho ya go ba gona ga Jesu? Na e tla ba e se gabohlale kudu go lemoga pontšho le go dira dilo ka go dumelelana le yona?

Bophelo Lefaseng la Paradeise

Batho ba bantši ka mo go oketšegago ba lemoga pontšho ya go ba gona ga Jesu. Kristian, lesogana leo le nyetšego le le tšwago Jeremane, o ngwala gore: “Ye ke mehla e gateletšago. Ga go pelaelo gore re phela ‘mehleng ya bofêlô.’” Yena le mosadi wa gagwe ba fetša nako e ntši ba boledišana le ba bangwe ka Mmušo wa Mesia. Frank o dula nageng e swanago. Yena le mosadi wa gagwe ba kgothatša ba bangwe ka ditaba tše dibotse tše di tšwago Beibeleng. Frank o re: “Ka baka la boemo bjo bo lego gona lefaseng, batho ba bantši lehono ba tshwenyegile ka bokamoso. Re leka go ba kgothatša ka diporofeto tše di tšwago Beibeleng tša mabapi le lefase la paradeise.” Ka gona, Kristian le Frank ba tšea karolo go phethagatšweng ga sebopego se sengwe sa pontšho ya Jesu—go bolelwa ga ditaba tše dibotse tša Mmušo.—Mateo 24:14, NW.

Ge mehla ya bofelo e šetše e fihlile seremong, Jesu o tla fediša tshepedišo ye ya kgale ya dilo le batho bao ba e thekgago. Ka nako yeo, Mmušo wa Mesia o tla rulaganya ditaba lefaseng leo le tlago go dirwa Paradeise yeo go boletšwego ka yona e sa le pele. Batho ba tla lokollwa bolwetšing le lehung, gomme bahu ba tla tsošetšwa bophelong lefaseng. Tše ke ditebelelo tše di kgahlišago tšeo di letetšego bao ba lemogago pontšho ya mehla. Na e be e ka se be gabohlale go ithuta mo go oketšegilego ka pontšho ye le seo motho a swanetšego go se dira e le gore a phologe bofelo bja tshepedišo ye? Ka kgonthe, ye e swanetše go ba taba e akgofilego kudu go motho yo mongwe le yo mongwe.—Johane 17:3.

[Ntlhakgolo go letlakala 4]

Jesu o boletše e sa le pele ka ditiragalo tše dintši tšeo ge di kopane di bego di tla bopa pontšho yeo e bego e tla lemogwa lefelong le ge e le lefe lefaseng

[Ntlhakgolo go letlakala 6]

Na o bona mokgwa, e lego pontšho e bopaganego ya bohlokwa lefaseng ka moka?

[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 6]

MASWAO AO A HLAOLAGO MEHLA YA BOFELO

Ntwa e sa kago ya bonwa le ka mohla.—Mateo 24:7; Kutollo 6:4

Tlala.—Mateo 24:7; Kutollo 6:5, 6, 8

Dinkhu.—Luka 21:11; Kutollo 6:8

Go ata ga makgopo.—Mateo 24:12

Ditšhišinyego tša lefase.—Mateo 24:7

Mabaka a mathata.—2 Timotheo 3:1

Megabaru e feteletšego.—2 Timotheo 3:2

Go se kwe batswadi.—2 Timotheo 3:2

Go hloka lerato la tlhago.—2 Timotheo 3:3

Go rata maipshino go e na le go rata Modimo.—2 Timotheo 3:4

Go hloka boitshwaro.—2 Timotheo 3:3

Go se rate botho.—2 Timotheo 3:3

Go se šetše kotsi e tlago.—Mateo 24:39

Bakweri bao ba ganago bohlatse bja mehla ya bofelo.—2 Petro 3:3, 4

Modiro wa go bolela ka Mmušo wa Modimo lefaseng ka bophara.—Mateo 24:14, NW

[Methopo ya Diswantšho go letlakala 5]

WWI soldiers: From the book The World War—A Pictorial History, 1919; poor family: AP Photo/Aijaz Rahi; TB patient: Photo: WHO/Thierry Falise