Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Bokriste bo a Aparetša Gare ga Ba-Juda ba Lekgolong la Pele la Nywaga

Bokriste bo a Aparetša Gare ga Ba-Juda ba Lekgolong la Pele la Nywaga

Bokriste bo a Aparetša Gare ga Ba-Juda ba Lekgolong la Pele la Nywaga

SEBOKA sa bohlokwa se be se swerwe kua Jerusalema mo e ka bago ka 49 C.E. Bao e bego e le “ba-sengwa-dikôkwanê” ba phuthego ya Bokriste ya lekgolong la pele la nywaga—Johane, Petro le Jakobo morwarrago Jesu ka motswadi o tee—ba be ba le gona. Ba bangwe ba babedi bao go bolelwago gore ba be ba le gona sebokeng se ke moapostola Paulo le mogwera wa gagwe Baranaba. Seo se bego se ahla-ahlwa e be e le kamoo go ka arolwago tšhemo e kgolo bakeng sa modiro wa boboledi. Paulo o hlalositše gore: “Ba fana diatla le nna le Baranaba, ra kwana re re: Rena re ya xo ba-ntlê; bôná ba yê xo ba lebollô.”—Ba-Galatia 2:1, 9. *

Re swanetše go kwešiša bjang tumelelano ye? Na tšhemo yeo ditaba tše dibotse di bego di swanetše go bolelwa go yona e ile ya arolwa ka ba-Juda le basokologi ka lehlakoreng le tee gomme ba-Ntle ba ba ka lehlakoreng le lengwe? Goba na mohlomongwe tumelelanong ye tšhemo e ile ya arolwa go ya ka dinaga? Gore re hwetše karabo e kwagalago, re swanetše go ba le tsebišo ya histori mabapi le ba-Juda bao ba dulago ka ntle ga Isiraele.

Setšhaba sa Juda Lekgolong la Pele la Nywaga

Ke ba-Juda ba bakae bao ba bego ba dula ka ntle ga Isiraele lekgolong la pele la nywaga? Diithuti tše dintši di bonagala di dumelelana le puku ya Atlas of the Jewish World ge e re: “Go thata go tseba dipalo ka go lebanya, eupša go akanyeditšwe ka mo go kwagalago gore nakwana pele ga 70 C.E. go be go e-na le ba-Juda ba dimilione tše pedi le seripa kua Judea le ba fetago dimilione tše nne bao ba bego ba dula kua Roma. . . . Go na le kgonagalo ya gore ba-Juda ba be ba emela 10 lekgolong ya badudi ka moka ba Roma le mafelong ao go ona go bego go dula ba-Juda ba bantši, gomme metseng yeo e lego diprofenseng tša ka bohlabela go ka ba go be go dula kotara ya bona goba go feta moo.”

Mafelo a magolo ao ditšhaba tša ba-Juda di bego di dula go ona a be a le kua Siria, Asia Minor, Babele le Egipita yeo e lego ka Bohlabela, gomme ditšhaba tše dingwe tše dinyenyane di be di le kua Yuropa. Bakriste ba bangwe ba pele bao ba tumilego ba ba-Juda ba be ba dula ka ntle ga Isiraele, bjalo ka Baranaba yo a tšwago Tsipero, Perisika le Akwila ba tšwago Ponto gomme ba ya Roma, Apollo yo a tšwago Alesandria le Paulo yo a tšwago Tareso.—Ditiro 4:36; 18:2, 24; 22:3.

Ba-Juda bao ba dulago dinageng tše di fapa-fapanego ba be ba dira dilo go ya kamoo di bego di dirwa ka gona nageng ya gabo bona. Se sengwe sa dilo tšeo e be e le go lefa motšhelo wa ngwaga le ngwaga wo o bego o išwa tempeleng kua Jerusalema, e lego tsela ya go tšea karolo tabeng ya gore tempele e dule e le gona le go tšea karolo borapeding. Seithuti John Barclay se bolela mabapi le se gore: “Go na le bohlatse bjo bobotse bja gore go kgoboketšwa ga tšhelete ye, yeo e okeditšwego ka meneelo e mengwe e ntšhitšwego ke bahumi, go ile gwa dirwa ka kelohloko ke ba-Juda bao ba dulago dinageng tše dingwe.”

Se sengwe gape ke gore batho ba dikete tše masome ba be ba e-ya Jerusalema go yo keteka menyanya ya ngwaga le ngwaga. Pego e lego go Ditiro 2:9-11 mabapi le Pentekoste ya 33 C.E. e bontšha se. Baeti ba ba-Juda bao ba bego ba e-ba gona menyanyeng ba be ba e-tšwa Pareta, Meda, Elama, Mesopotamia, Kapadotsia, Ponto, Asia, Firigia, Pamfilia, Egipita, Libia, Roma, Kereta le Arabia.

Balaodi ba tempele kua Jerusalema ba be ba boledišana le ba-Juda bao ba dulago dinageng tše dingwe ka go ngwalelana le bona. Ke taba e tsebjago gore Gamaliele, e lego morutiši wa molao yo go boletšwego ka yena go Ditiro 5:34, o ile a romela mangwalo kua Babele le dikarolong tše dingwe tša lefase. Ge moapostola Paulo a be a fihla e le mogolegwa kua Roma mo e ka bago ka 59 C.E., “baxolo ba Ba-Juda” ba ile ba mmotša gore “rena xa re ešo ra amoxêla mangwalô a tšwaxo Juda a xo bolêla tša xaxo; le xôna xa xo ešo xwa tla e mongwê wa ba xešo a re tsebiša, a Xo bolêla ka taba e mpe.” Se se bontšha gore mangwalo le dipego di be di romelwa gantši go tloga Juda go ya Roma.—Ditiro 28:17, 21.

Beibele ya ba-Juda bao ba dulago dinageng tše dingwe e be e le phetolelo ya Segerika ya Mangwalo a Sehebere yeo e tsebjago e le Septuagint. Nyakišišo e nngwe e bolela gore: “Go a kwagala go phetha ka gore LXX [Septuagint] e be e balwa le go amogelwa ke bafaladi ka moka e le Beibele ya Sejuda ya bafaladi goba ‘mangwalo a makgethwa.’” Phetolelo e swanago e be e dirišwa kudu ke Bakriste ba pele ge ba ruta.

Ditho tša sehlopha se bušago sa Bokriste kua Jerusalema di be di tlwaelane le maemo a. Ditaba tše dibotse di be di šetše di fihlile go ba-Juda bao ba dulago Siria le mafelong a kgaufsi, go akaretša Damaseko le Antioka. (Ditiro 9:19, 20; 11:19; 15:23, 41; Ba-Galatia 1:21) Sebokeng seo se bego se swerwe ka 49 C.E., go bonagala bao ba bego ba le gona ba be ba rulaganyetša mošomo wa nakong e tlago. Anke re eleng hloko dinyakišišo tša Beibele mabapi le koketšego e bilego gona go ba-Juda le basokologi.

Maeto a Paulo le Ba-Juda Bao ba Lego Dinageng tše Dingwe

Kabelo ya mathomo ya moapostola Paulo e be e le “xo iša ’ina [la Jesu Kriste] xo bantlê, le xo maxoši, le xo Ba-Isiraele.” * (Ditiro 9:15, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Ka morago ga seboka sa Jerusalema, Paulo o ile a tšwela pele a tsoma ba-Juda bao ba dulago dinageng tše dingwe gohle mo a bego a sepela gona. (Bona lepokisi le le lego go letlakala 14.) Se se bontšha gore mohlomongwe tumelelano ya go arolwa ga tšhemo e ile ya dirwa go ya ka dinaga. Paulo le Baranaba ba ile ba tšwetša pele modiro wa bona wa boromiwa ka bodikela, gomme ba bangwe ba ile ba hlankela nageng ya ba-Juda le ditšhabeng tše dikgolo tša Juda tšeo di lego ka Bohlabela.

Ge Paulo le bagwera ba gagwe ba be ba thoma leeto la bona la bobedi la boromiwa go tloga Antiokia kua Siria, ba ile ba išwa thokong ya bodikela go phatša Asia Minor go rotogela Teroa. Go tloga moo ba ile ba selela Matsedonia ka ge ba ile ba phetha ka gore “[ba] kxodilwe xore [ba] biditšwe ke Morêna xore [ba] y’o . . . botša [batho ba Matsedonia] Ebangedi.” Ka morago, diphuthego tša Bokriste di ile tša hlongwa dinageng tše dingwe tša Yuropa, go akaretša Athene le Korinthe.—Ditiro 15:40, 41; 16:6-10; 17:1–18:18.

Mo e ka bago ka 56 C.E., bofelong bja leeto la gagwe la boraro la boromiwa, Paulo o ile a rulaganyetša go tšwetša pele bodiredi bja gagwe ka bodikela gomme a katološa tšhemo yeo a bego a abetšwe yona kua sebokeng sa Jerusalema. O ngwadile gore: “Ke phexeletše xore le lena ba Rôma ke Le botšê Ebangedi,” gomme, “Ke tl’o . . . swara leêtô la xo ya Sepania.” (Ba-Roma 1:15; 15:24, 28) Eupša go thwe’ng ka ditšhaba tše dikgolo tša ba-Juda bao ba dulago dinageng tša ka Bohlabela?

Ba-Juda Bao ba Dulago Dinageng tša ka Bohlabela

Lekgolong la pele la nywaga C.E., go bile le ba-Juda ba bantši bao ba falaletšego Egipita, kudu-kudu motseng-mošate wa yona e lego Alesandria. Lefelo le la kgwebo le la setšo le be le e-na le badudi ba ba-Juda ba dikete tše makgolo, gotee le disinagoge tšeo di palakanego motseng ka moka. Philo, yo e lego mo-Juda wa Alesandria, o boletše gore Egipita ka moka, go be go e-na le bonyenyane ba-Juda ba milione ka nako yeo. Ba-Juda ba bantši ba be ba dula Libia, motseng wa Kirene le tikologong ya yona.

Ba-Juda ba bangwe ba sego kae bao e bilego Bakriste le bona ba be ba e-tšwa mafelong a. Re bala ka “Apôllô, e a tswáletšwexo Alesandria,” “banna ba Tsipero le ba Kirene” le “Lutsio wa Kirene,” bao ba ilego ba thekga phuthego ya kua Siria Antiokia. (Ditiro 2:10; 11:19, 20; 13:1; 18:24) Ge e le gabotse, Beibele ga e bolele mabapi le modiro wa Bakriste ba pele kua Egipita le tikologong ya yona, ntle le go nea bohlatse ga moebangedi wa Mokriste e lego Filipi go molaki wa Ethiopia.—Ditiro 8:26-39.

Lefelo le lengwe le legolo e be e le Babele, yeo e bego e nabela Pareta, Meda le Elama. Radihistori yo mongwe o bolela gore “lefelo le lengwe le le lengwe molaleng wa Tigiri le Eforate, go tloga Armenia go ya kgogometšaneng ya Perisia, gotee le ka leboa-bohlabela go ya Lewatleng la Caspian, le ka thoko ya bohlabela go ya Meda, le be le e-na le badudi ba ba-Juda.” Encyclopaedia Judaica e lekanyetša palo ya bona go 800 000 goba go feta. Radihistori wa mo-Juda wa lekgolong la pele la nywaga e lego Josephus o re botša gore ba-Juda ba dikete tše masome ba Babele ba be ba e-ya Jerusalema go yo keteka menyanya ya ngwaga le ngwaga.

Na basepedi ba bangwe ba bodumedi ba tšwago Babele ba ile ba kolobetšwa ka Pentekoste ya 33 C.E.? Ga re tsebe, eupša gare ga bao ba kwelego moapostola Petro ka letšatši leo go be go e-na le bao ba tšwago Mesopotamia. (Ditiro 2:9) Re a tseba gore moapostola Petro o be a le Babele mo e ka bago ka 62-64 C.E. Ge a le moo, o ngwadile lengwalo la gagwe la pele mohlomongwe le la bobedi. (1 Petro 5:13) Go molaleng gore Babele gotee le baagi ba yona ba bantši e be e lebelelwa e le karolo ya lefelo leo le abetšwego Petro, Johane le Jakobo sebokeng seo go boletšwego ka sona lengwalong le le yago go ba-Galatia.

Phuthego ya Jerusalema le ba-Juda Bao ba Dulago Dinageng tše Dingwe

Jakobo, yo le yena a bego a le gona sebokeng seo go sona go arotšwego tšhemo, o hlanketše e le molebeledi phuthegong ya Jerusalema. (Ditiro 12:12, 17; 15:13; Ba-Galatia 1:18, 19) E be e le hlatse e bonego ka mahlo ge ba-Juda ba dikete bao ba bego ba etile ba e-tšwa dinageng tše dingwe ba be ba amogela ditaba tše dibotse gomme ba kolobetšwa ka Pentekoste ya 33 C.E.—Ditiro 1:14; 2:1, 41.

Ka nako yeo le ka morago ga moo, ba-Juda ba dikete tše masome ba ile ba tla menyanyeng ya ngwaga le ngwaga. Naga e ile ya tlala wa go falala, gomme baeti ba ile ba swanelwa ke go dula metsaneng ya baagišani goba go hloma mekutwana. Ka ntle le go kopana le bagwera ba bona, Encyclopaedia Judaica e hlalosa gore basepedi ba bodumedi ba ile ba tsena tempeleng bakeng sa go rapela, go dira dihlabelo, gomme ba swarega ka go ithuta Molao wa ba-Juda.

Ga go pelaelo gore Jakobo le ditho tše dingwe tša phuthego ya Jerusalema ba dirišitše dibaka tše bakeng sa go nea bohlatse go ba-Juda bao ba dulago dinageng tše dingwe. Mohlomongwe baapostola ba dirile bjalo ka bohlale bjo bogolo nakong ya ge “phuthêxô ya Jerusalêma [e] tsoxêlwa ke tlaišêxô e kxolo” yeo e ilego ya feleletša ka lehu la Stefano. (Ditiro 8:1) Pele le ka morago ga tiragalo ye, pego e bontšha gore go ba mafolofolo ga Bakriste ba tabeng ya go bolela go feleleditše ka koketšego e tšwelago pele.—Ditiro 5:42; 8:4; 9:31.

Re ka Ithuta’ng?

Ee, Bakriste ba pele ba dirile maiteko a tseneletšego a go ikgokaganya le ba-Juda go sa šetšwe moo ba bego ba dula gona. Ka nako e swanago, Paulo le ba bangwe ba ile ba ya go ba-Ntle kua Yuropa. Go molaleng gore ba kwele taelo ya Jesu go balatedi ba gagwe ge a be a tloga ya gore ba dire “dithšaba ka moka” barutiwa.—Mateo 28:19, 20.

Go tšwa mohlaleng wa bona, re ka ithuta ka bohlokwa bja go dira boboledi ka tsela e rulagantšwego e le gore re thekgwe ke moya wa Jehofa. Le gona re ka bona mehola ya go ikgokaganya le bao ba hlomphago Lentšu la Modimo, kudu-kudu mafelong ao go ona go nago le Dihlatse tša Jehofa tše sego kae. Na mafelo a mangwe ao a abetšwego phuthego ya geno a tšweletša kudu go feta a mangwe? E ka ba mo go holago go ya go ona kgafetša-kgafetša. Na go na le ditiragalo tšeo di diregago tikologong ya geno tšeo di swanelwago ke go direlwa maiteko a kgethegilego a go nea bohlatse ka tsela e sa rulaganyetšwago le setarateng?

Ga re holwe feela ke go bala Beibele mabapi le Bakriste ba pele eupša gape re holwa ke go itlwaetša tše dingwe tša ditaba tša histori le tša go arolwa ga dinaga. Sedirišwa se sengwe seo re ka se dirišago gore re oketše kwešišo ya rena ke poroutšha ya ‘Bonang Naga e Botse,’ yeo e nago le mebapa e mentši le diswantšho.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 2 Mohlomongwe seboka se se be se swerwe nakong ya poledišano ya sehlopha se bušago sa lekgolong la pele la nywaga tabeng ya lebollo goba se be se le mabapi le yona.—Ditiro 15:6-29.

^ ser. 13 Sehlogo se se lebišitše tlhokomelo tabeng ya go nea bohlatse ga Paulo go ba-Juda, e sego medirong ya gagwe bjalo ka “moapostola wa ba-ntlê.”—Ba-Roma 11:13.

[Tšhate go letlakala 14]

GO KGOMEGA GA MOAPOSTOLA PAULO KA BA-JUDA BAO BA LEGO DINAGENG TŠE DINGWE

PELE GA SEBOKA KUA JERUSALEMA KA 49 C.E.

Ditiro 9:19, 20 Damaseko — “a thôma xo êma diphuthexong, a ruta”

Ditiro 9:29 Jerusalema — “a fetolana le [ba-Juda] ba mmolêlô

wa Ba-Gerika”

Ditiro 13:5 Salami, Tsipero — “ba ruta Lentšu la Modimo

diphuthexong tša Ba-Juda”

Ditiro 13:14 Antiokia kua Pisidia — “ba ya phuthexong”

Ditiro 14:1 Ikonio — “ba ya phuthexong ya Ba-Juda”

KA MORAGO GA SEBOKA KUA JERUSALEMA KA 49 C.E.

Ditiro 16:14 Filipi — “Lidia, . . . motho wa borapedi”

Ditiro 17:1 Thesalonika — “phuthêxô ya Ba-Juda”

Ditiro 17:10 Berea — “phuthêxong ya Ba-Juda”

Ditiro 17:17 Athene — “phuthexong a bolêla le Ba-Juda”

Ditiro 18:4 Korinthe — “a ruta diphuthexong”

Ditiro 18:19 Efeso — “a ya phuthexong a bolêla le Ba-Juda”

Ditiro 19:8 Efeso — “à e-ya phuthexong . . . xwa fêla

dikxwedi tše tharo à êma a ba

hlathollêla ditaba”

Ditiro 28:17 Roma — “a bitša baxolo ba Ba-Juda”

[Mmapa go letlakala 15]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

Bao ba kwelego ditaba tše dibotse ka Pentekoste ya 33 C.E. ba be ba e-tšwa mafelong a mantši

ILIRIA

ITALY

Roma

MATSEDONIA

GERIKA

Athene

KERETA

Kirene

LIBIA

BITHINIA

GALATIA

ASIA

FIRIGIA

PAMFILIA

TSIPERO

EGIPITA

ETHIOPIA

PONTO

KAPADOTSIA

TSILITSIA

MESOPOTAMIA

SIRIA

SAMARIA

Jerusalema

JUDEA

MEDA

Babele

ELAMA

ARABIA

PARETA

[Bodiba bja meetse]

Lewatle la Mediterranean

Lewatle le Leso

Lewatle le Lehwibidu

Kgogometšane ya Peresia