Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Hlagolela Boikokobetšo bja Kgonthe

Hlagolela Boikokobetšo bja Kgonthe

Hlagolela Boikokobetšo bja Kgonthe

“O tla phološa baikokobetši.”—2 SAMUELE 22:28NW.

1, 2. Ke’ng seo babuši ba bantši ba lefase ba bego ba swana ka sona?

DIPHIRAMITI tša Egipita di nea bohlatse ka banna bao ba kilego ba buša naga yeo. Ba bangwe bao ba bego ba tsebega kudu historing e be e le Sanheribe wa Asiria, Alexander yo Mogolo wa Gerika le Julius Caesar wa Roma. Babuši ba bjalo ka moka ba be ba e-na le selo setee se se swanago. E be e se batho ba ikokobeditšego e le ka kgonthe.—Mateo 20:25, 26.

2 Na o ka nagana ka mmuši le ge e le ofe wa bao go boletšwego ka bona ka mo godimo e le yo a tlwaetšego go tsoma balata ba maemo a tlasana bao ba nyakago khomotšo mmušong wa gagwe? Ruri ga a gona! E bile o ka se nagane gore ba be ba ka ya mafelong a bodulo a maemo a tlasana a badudi ba ba setlegilego moyeng e le gore ba yo ba homotša. Ruri boemo bja bona bja kgopolo ka batho ba maemo a tlasana bo fapane le bja Mmuši yo a Phagamego wa legohle, e lego Jehofa Modimo!

Mohlala o Mogolo wa Boikokobetšo

3. Mmuši yo a Phagamego o swara batho ba gagwe bjang?

3 Jehofa ke yo mogolo ka mo go sa bapišwego e bile ke yo a phagamego, lega go le bjalo “mahlô a [gagwe] a tsepeletše lefase ka moka, xore a bônatšê matla a xaxwe ka bao ba lebeletšexo Yêna ka pelo ka moka.” (2 Koronika 16:9) Le gona, Jehofa o dira’ng ge a bona barapedi ba gagwe bao ba lego maemong a tlasana le bao ba setlegilego moyeng ka baka la diteko tše di fapa-fapanego? Ka kgopolo e itšego, o ‘dula’ le batho ba bjalo ka moya wa gagwe o mokgethwa e le gore a “phedišê môya o kokobetšexo, [a] phedišê pelo e setlexilexo.” (Jesaya 57:15) Ka gona, barapedi ba gagwe bao ba tsošološitšwego ba ba boemong bjo bokaone bja go thomološa go mo hlankela ba thabile. Ruri Modimo o bontšha boikokobetšo!

4, 5. (a) Mopsalme o ile a ikwa bjang ka tsela ya Modimo ya go buša? (b) ‘Go inama’ ga Modimo e le gore a thuše “mmotlana” go bolela’ng?

4 Ga go le o tee legohleng yoo a ikokobeditšego go swana le kamoo Morena yo a Phagamego a ikokobeditšego ka gona e le gore a thuše batho bao ba dirago dibe. Mopsalme o ngwadile gore: “Jehofa o phagamile godimo ga ditšhaba ka moka, gomme letago la gagwe le godimo ga magodimo. Ke mang a swanago le Jehofa, Modimo wa rena? e a dutšego a phagamile, E a inamelago go nyarela magodimong le lefaseng. E a tsošago mmotlana leroleng, e a ntšhago modiitšana seretseng.”—Psalme 113:4-7PK.

5 Jehofa ke yo a sekilego le yo mokgethwa, gomme ge e le gabotse ga a na “boikxodišô.” (Mareka 7:22, 23) ‘Go inama’ go ka ba le kgopolo ya go theogela fase boemong bja motho yo a lego tlasana setšhabeng goba go theoga maemong a gago goba go theola seriti sa gago ge o dirišana le motho yo a lego maemong a tlasana. Ka gona, Dibeibele tše dingwe di fetolela Psalme 113:6 e le e bolelago gore Modimo o a ikokobetša. Seo se hlalosa gabotse gakaakang semelo sa Modimo wa rena yo a ikokobeditšego le yo ka lerato a hlokomelago dinyakwa tša barapedi ba gagwe bao e lego batho ba sa phethagalago!—2 Samuele 22:36.

Lebaka Leo ka Lona Jesu a Bego a Ikokobeditše

6. Tiro ya Jehofa e kgolo ya boikokobetšo e be e le efe?

6 Tiro e kgolo ya Modimo ya boikokobetšo le ya lerato e be e le ya go romela Morwa wa gagwe yo a mo ratago wa leitšibolo gore a tlo belegwa lefaseng gomme a godišwe e le motho bakeng sa go phološa batho. (Johane 3:16) Jesu o re rutile therešo mabapi le Tatagwe wa legodimong gomme ka morago ga moo a neela bophelo bja gagwe bjo bo phethagetšego e le motho bakeng sa go phumola “sebe sa lefase.” (Johane 1:29; 18:37) Ka ge a be a bonagatša dika tša Tatagwe ka mo go phethagetšego, go akaretša le boikokobetšo bja Jehofa, Jesu o be a ikemišeditše go dira seo Modimo a mo kgopetšego go se dira. Woo e be e le mohlala o mogolo kudu wa boikokobetšo le wa lerato wo o kilego wa bewa ke se sengwe sa dibopiwa tša Modimo. Ga se batho ka moka bao ba ilego ba thabela boikokobetšo bja Jesu, manaba a gagwe a ile a ba a mo lebelela e le “mothwana wa mmôtlana.” (Daniele 4:17) Lega go le bjalo, moapostola Paulo o ile a lemoga gore badumedi-gotee le yena ba swanetše go ekiša Jesu gomme ka go rialo e be ba ikokobeditšego ge ba dirišana seng sa bona.—1 Ba-Korinthe 11:1; Ba-Filipi 2:3, 4.

7, 8. (a) Jesu o ithutile bjang go ikokobetša? (b) Ke boipiletšo bofe bjo Jesu a ilego a bo dira go bao e bego e tla ba barutiwa ba gagwe?

7 Paulo o ile a gatelela mohlala wa Jesu o mobotse, ge a be a ngwala gore: “Kxopolô ye e swanetšexo xo ba mo xo lena, ké yeo e bexo e le xo Kriste Jesu, Eo, à le ka lebopô le Modimo a lexo ka lôna, a se re: xo swana le Modimo xo mo ana hlôxô, A upya a ithlakola, a tšea lebopô la mohlanka, a ba e a swanaxo le batho, a hwetšwa è le motho ka sebele, A ikokobetša a ba e a kwaxo le xo iša lehung, [koteng ya tlhokofatšo, NW].”—Ba-Filipi 2:5-8.

8 Ba bangwe ba ka ipotšiša gore, ‘Jesu o ithutile bjang go ikokobetša?’ O thušitšwe ke tswalano e kgahlišago ya kgaufsi yeo a bilego le yona le Tatagwe wa legodimong ka nywaga e mentši, e lego nywaga yeo ka yona a ilego a hlankela e le “mošomedi yo a nago le bokgoni” wa Modimo ge go be go bopša dilo tšohle. (Diema 8:30, NW) Ka morago ga borabele bja kua Edene, Morwa wa Modimo wa Leitšibolo o be a kgona go bona ge Tatagwe ka boikokobetšo a dirišana le batho ba badiradibe. Ka baka leo, ge Jesu a be a le lefaseng o ile a bonagatša boikokobetšo bja Tatagwe gomme a dira boipiletšo bjo bo rego: “Le ithwešê yoko ya-ka, Le rutwê ke Nna; xobane ke yo boló le wa pelo e kokobetšexo; ’me Le tlo hwetša khutšô ya meôya ya lena.”—Mateo 11:29; Johane 14:9.

9. (a) Ke’ng seo Jesu a bego a se rata ka bana? (b) Jesu o ile a ruta thuto efe a diriša ngwana e monyenyane?

9 Ka ge Jesu a be a ikokobeditše e le ka kgonthe, bana ba be ba sa mmoife. Eupša, ba be ba mo rata. Jesu le yena o ile a ipontšha a rata bana e bile a ba kgahlegela. (Mareka 10:13-16) Ke’ng seo Jesu a bego a se rata kudu ka bana? Therešo ke gore ba be ba e-na le dika tše di rategago tšeo barutiwa ba bangwe ba gagwe ba bagolo ba bego ba sa di bonagatše ka mehla. Se se tsebegago ke gore bana ba banyenyane ba a lemoga gore ba fetwa ke batho ba bagolo. O ka bona se dipotšišong tše dintši tšeo ba di botšišago. Ee, ge ba bapišwa le batho ba bantši ba bagolo, bana ba rutega gabonolo gomme ga ba ikgodiše. Tiragalong e nngwe, Jesu o ile a šupa ngwana yo monyenyane gomme a botša balatedi ba Gagwe gore: “Xe Le sa fetoxe la ba byalo ka bana, Le ka se kê la tsêna mmušong wa lexodimo.” O tšwetše pele ka gore: “E moxolo mmušong wa maxodimo ké mang le mang e a ikokobetšaxo a ba byalo ka ngwana yó.” (Mateo 18:3, 4) Jesu o ile a bolela molao o rego: “Bohle ba ba ikxodišaxo ba tlo kokobetšwa; e a ikokobetšaxo ó tlo xodišwa.”—Luka 14:11; 18:14; Mateo 23:12.

10. Ke dipotšišo dife tšeo re tlago go di ahla-ahla?

10 Therešo yeo e rotoša dipotšišo tša bohlokwa. Tebelelo ya rena ya go hwetša bophelo bjo bo sa felego e ithekgile go fihla bokgoleng bjo itšego ka go hlagolela ga rena boikokobetšo bja kgonthe, eupša ke ka baka la’ng Bakriste ka dinako tše dingwe ba hwetša go ikokobetša go le thata? Ke ka baka la’ng e le tlhohlo go rena go itshwara gore re se ikgodiše gomme re lebeletšane le diteko ka boikokobetšo? Le gona, ke’ng seo se tlago go re thuša go atlega tabeng ya go hlagolela boikokobetšo bja kgonthe?—Jakobo 4:6, 10.

Lebaka Leo ka Lona go Ikokobetša go Lego Thata

11. Ke ka baka la’ng e se mo go makatšago gore re katanela go ba ba ikokobeditšego?

11 Ge e ba o katanela go ikokobetša, ga o noši. Morago kua ka 1920, makasine wo o ile wa ahla-ahla keletšo ya Beibele tabeng ya go nyakega ga boikokobetšo, ge o hlalosa gore: “Ka go rialo, ge re bona kamoo Morena a tšeelago boikokobetšo godimo ka gona, seo se swanetše go kgothaletša barutiwa ka moka ba therešo gore ba hlagolele seka se letšatši le letšatši.” Ke moka ka morago o ile wa dumela ka go lebanya gore: “Go sa šetšwe dikeletšo ka moka tša Mangwalo, boemo bja batho bja go se phethagale bo bonagala bo dira gore bao ba fetogago batho ba Morena le bao ba dirago phetho ya go sepela kamoo a sepetšego ka gona ba thatafalelwe ke go ba le seka se, gomme ba katanele go ba le sona go feta seka le ge e le sefe se sengwe.” Seo se gatelela lebaka le lengwe leo ka lona Bakriste ba therešo ba swanetšego go katanela go ba ba ikokobeditšego—boemo bja rena bja sebe bo nyaka gore re ikhweletše theto yeo e sa re swanelego. Go bjalo ka gobane re ditlogolo tša banyalani ba pele ba badiradibe, e lego Adama le Efa, bao ba ilego ba ineela dikganyogong tša boithati.—Ba-Roma 5:12.

12, 13. (a) Ke bjang lefase e lego lepheko tabeng ya go bontšha boikokobetšo bja Bokriste? (b) Ke mang yo a dirago gore go leka ga rena go bontšha boikokobetšo go be thata le go feta?

12 Lebaka le lengwe leo ka lona re ka hwetšago go le thata go bontšha boikokobetšo ke ka gobane re dikologilwe ke lefase leo le kgothaletšago batho gore ba katanele go phala ba bangwe. Dipakaneng tša lefase le tše di tlwaelegilego go na le go hlologela go kgotsofatša “kxanyoxô ya nama [ya sebe], le kxanyoxô ya mahlô, le xo phela ka xo ikxoxomoša.” (1 Johane 2:16) Go e na le gore ba laolwe ke dikganyogo tše di bjalo tša lefase, barutiwa ba Jesu ba swanetše go boloka leihlo la bona le lokile gomme ba lebiše tlhokomelo ya bona go direng thato ya Modimo.—Mateo 6:22-24, 31-33; 1 Johane 2:17.

13 Lebaka la boraro leo ka lona go hlagolela boikokobetšo le go bo bontšha go lego thata ke ka gobane mothomi wa boikgodišo e lego Sathane Diabolo, o buša lefase le. (2 Ba-Korinthe 4:4; 1 Timotheo 3:6) Sathane o kgothaletša batho go hlagolela dika tša gagwe tše mpe. Ka mohlala, o be a nyaka gore Jesu a mo rapele e le gore a mo nee “mebušô ka moka ya lefase le letaxô la yôna.” Ka ge a be a dula a ikokobeditše, Jesu ka go tia o ile a gana kholofetšo ya Diabolo. (Mateo 4:8, 10) Ka mo go swanago, Sathane o leka Bakriste e le gore ba inyakele botumo. Eupša, Bakriste ba ikokobeditšego ba katanela go latela mohlala wa Jesu, gomme ba lebiša theto le tumišo go Modimo.—Mareka 10:17, 18.

Go Hlagolela le go Bontšha Boikokobetšo bja Kgonthe

14. “Xo kxanthša boipoetšô” ke go dira’ng?

14 Lengwalong la gagwe le le yago go ba-Kolose, moapostola Paulo o lemošitše malebana le go itira ga motho eka o ikokobeditše feela bakeng sa go kgahla batho. Paulo o hlalositše se e le “xo kxanthša boipoetšô.” Bao ba itirago eka ba ipoeditše goba ba ikokobeditše ga se batho bao ba sekametšego dilong tša moya. Go e na le moo, ka go se lemoge, ge e le gabotse ba ipontšha e le ba ‘ikgogomošago.’ (Ba-Kolose 2:18, 23) Jesu o ile a šupa mehlaleng ya boikokobetšo bjo bjalo bja maaka. O ile a sola Bafarisei ka baka la dithapelo tša bona tša bomponeng le tsela yeo ba bego ba ikona ka yona ba nyamile e bile ba sentše difahlego e le gore ba bonwe ke batho. Ka mo go fapanego, e le gore dithapelo tša rena tša ka sephiring e be tša bohlokwa go Modimo, di swanetše go rapelwa ka boikokobetšo.—Mateo 6:5, 6, 16.

15. (a) Re ka dira’ng e le gore re dule re ikokobeditše? (b) Ke mehlala efe e mengwe e mebotse ya boikokobetšo?

15 Bakriste ba thušwa gore ba dule ba ikokobeditše e le ka kgonthe ka go lebiša tlhokomelo ya bona mehlaleng e kaone-kaone ya boikokobetšo, e lego Jehofa Modimo le Jesu Kriste. Go dira se go akaretša go ithuta Beibele ka mehla le dithušo tša go ithuta Beibele tšeo di newago ka “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale.” (Mateo 24:45) Thuto e bjalo ke ya bohlokwa kudu go balebeledi ba Bakriste, “xore [ba] se kê [ba] ikxodiša mo xo bana babô” bona. (Doiteronomio 17:19, 20; 1 Petro 5:1-3) Nagana ka mehlala e mentši ya batho bao ba bego ba šegofaditšwe ka baka la boemo bja bona bja kgopolo bja boikokobetšo, ba bjalo ka Ruthe, Hanna, Elisabetha le ba bangwe ba bantši. (Ruthe 1:16, 17; 1 Samuele 1:11, 20; Luka 1:41-43) Nagana gape ka mehlala e mentši e mebotse ya banna ba tumilego bao ba ilego ba dula ba ikokobeditše tirelong ya Jehofa, ba bjalo ka Dafida, Josia, Johane Mokolobetši le moapostola Paulo. (2 Koronika 34:1, 2, 19, 26-28; Psalme 131:1; Johane 1:26, 27; 3:26-30; Ditiro 21:20-26; 1 Ba-Korinthe 15:9) Le gona, go thwe’ng ka mehlala e mentši ya mehleng yeno ya boikokobetšo yeo re e hwetšago ka phuthegong ya Bokriste? Ka go naganišiša ka mehlala ye, Bakriste ba therešo ba tla thušwa gore ba “phedišanê [ba] n’e boikokobetšô.”—1 Petro 5:5.

16. Bodiredi bja Bokriste bo re thuša bjang gore re be ba ikokobeditšego?

16 Go dula re tšea karolo bodireding bja Bokriste go ka re thuša gape gore re ikokobetše. Boikokobetšo bo ka re dira gore re atlege ge re boledišana le batho ba re sa ba tsebego bao re ba hwetšago ge re e-ya ka ntlo le ntlo le mafelong a mangwe. Se e tloga e le sa therešo ge beng ba dintlo mathomong ba sa kgahlegele molaetša wa Mmušo goba ba arabela ka tsela e sa bontšhego tlhompho. Ditumelo tša rena gantši di a belaelwa, gomme boikokobetšo bo ka thuša Mokriste gore a tšwele pele a araba dipotšišo “ka boleta le ka tlhompho e tseneletšego.” (1 Petro 3:15, NW) Bahlanka ba ikokobeditšego ba Modimo ba hudugetše ditikologong tše difsa gomme ba thušitše batho ba ditšo tše di sa swanego le bao ba phelago ka ditekanyetšo tše di fapanego. Bahlanka ba ba bjalo ba ka swanelwa ke go lebeletšana ka boikokobetšo le modiro o thata wa go ithuta leleme le lefsa e le gore ba thuše bao ba nyakago go boledišana le bona ka ditaba tše dibotse. Seo ruri se a retega!—Mateo 28:19, 20.

17. Ke boikarabelo bofe bja Bokriste bjo bo nyakago boikokobetšo?

17 Ka boikokobetšo, ba bantši ba phethile mediro ya bona ya Bokriste, gomme ba etiša dikgahlego tša ba bangwe pele ga tša bona. Ka mohlala, go nyaka boikokobetšo gore tate wa Mokriste a se phegelele mediro ya gagwe eupša a beele nako ka thoko ya gore a lokišetše le go swara thuto ya Beibele e atlegago le bana ba gagwe. Le gona, boikokobetšo bo thuša bana gore ba hlomphe ba be ba kwe batswadi ba bona bao ba sa phethagalago. (Ba-Efeso 6:1-4) Basadi bao banna ba bona e sego badumedi gantši ba lebeletšana le maemo ao a nyakago boikokobetšo ge ba leka go rua balekane ba bona ka “tsela ya [bona] ya xo boifa le xo ila thšila.” (1 Petro 3:1, 2) Boikokobetšo le lerato la boikgafo le tšona ke tša bohlokwa ge ka lerato re hlokomela dinyakwa tša batswadi bao ba babjago le bao ba tšofalago.—1 Timotheo 5:4.

Boikokobetšo bo Rarolla Mathata

18. Boikokobetšo bo ka re thuša bjang gore re rarolle mathata?

18 Batho ka moka bao ba hlankelago Modimo ga ba phethagala. (Jakobo 3:2) Ka dinako tše dingwe, diphapano di ka ba gona gare ga Bakriste ba babedi. Yo mongwe a ka ba a e-na le lebaka le le kwagalago la go ngongorega ka yo mongwe. Gantši, maemo a bjalo a ka rarollwa ka go diriša keletšo ye e rego: “Le fêlê Lè rwalana; Le lebalêlanê xe xo na le e a naxo le taba le e mongwê; bo-ka Kriste xe a Le lebaletše, le lena Le dirê ka mokxwa woo.” (Ba-Kolose 3:13) Ke mo go kwagalago gore go latela keletšo ye ga go bonolo, eupša boikokobetšo bo tla thuša motho gore a e diriše.

19. Re swanetše go gopola’ng ge re bolela le motho yo a re kgopišitšego?

19 Ka dinako tše dingwe Mokriste a ka nagana gore lebaka la gagwe la go ngongorega le kwagala kudu mo a ka se kego a le hlokomologa. Boemong bjoo, boikokobetšo bo tla mo thuša go batamela motho yo a mo kgopišitšego ka pono ya gore ba boele ba phedišane ka khutšo. (Mateo 18:15) Lebaka le lengwe leo ka lona mathata magareng ga Bakriste ka dinako tše dingwe a sa kgaotšego ke ka gobane yo mongwe goba mohlomongwe bobedi bja bona ba ikgodiša kudu gore ba ka amogela gore ba fošitše. Goba yo a dirago boiteko bja go batamela yo mongwe a ka ba a dira bjalo ka tsela ya go itira moloki le ya go swaya diphošo. Ka mo go fapanego, go ba le kgopolo ya kgonthe ya boikokobetšo go tla atlega kudu tabeng ya go rarolla diphapano tše dintši.

20, 21. Ke selo sefe se sengwe se segolo kudu seo se ka re thušago gore re be ba ikokobeditšego?

20 Mogato wa motheo tabeng ya go hlagolela boikokobetšo ke go rapelela thušo ya Modimo le moya wa gagwe. Eupša gopola gore, “Modimo . . . ba xo ikokobetša ó ba sétša ka dikxauxêlô [le ka moya wa gagwe o mokgethwa].” (Jakobo 4:6) Ka gona ge e ba go e-na le go se kwane magareng ga gago le modumedi-gotee le wena, rapela Jehofa gore a go thuše go amogela ka boikokobetšo phošo le ge e le efe e nyenyane goba e kgolo yeo o e dirilego. Ge e ba o kgopišitšwe gomme motho yo a go kgopišitšego a bolela go tšwa pelong gore, “Ke kgopela tshwarelo,” gona mo lebalele ka boikokobetšo. Ge e ba go dira se go le thata, kgopela Jehofa ka thapelo gore a go thuše go fediša boikgodišo le ge e le bofe bjoo bo ka bago bo sa le gona pelong ya gago.

21 Go kwešiša mehola e mentši yeo boikokobetšo bo e tlišago go swanetše go re tutueletša go hlagolela le go kgomarela seka se sa bohlokwa. E le gore re fihlelele seo, ruri re na le mohlala o kgahlišago wa Jehofa Modimo le wa Jesu Kriste! Le ka mohla o se ke wa lebala kgonthišetšo e tšwago go Modimo e rego: “Boikokobetšô le xo boifa Morêna, moputsô ké lehumô, le xo rêtwa, le xo phela.”—Diema 22:4.

Dintlha tše di ka Naganišišwago

• Ke bomang bao e lego mehlala e mekaone-kaone ya boikokobetšo?

• Ke ka baka la’ng go le thata go hlagolela boikokobetšo?

• Ke’ng seo se ka re thušago gore re be ba ikokobeditšego?

• Ke ka baka la’ng e le gabohlokwa gore re dule re ikokobeditše?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 26]

Jesu o be a ikokobeditše e le ka kgonthe

[Seswantšho go letlakala 28]

Lefase le kgothaletša batho gore ba katanele go phala ba bangwe

[Mothopo]

WHO photo by L. Almasi/K. Hemzǒ

[Seswantšho go letlakala 29]

Boikokobetšo bo re thuša gore re boledišane le batho bao re sa ba tsebego bodireding bja rena

[Diswantšho go letlakala 30]

Diphapano gantši di ka rarollwa ka boikokobetšo ge re bipa taba ka lerato

[Diswantšho go letlakala 31]

Go na le ditsela tše dintši tšeo ka tšona Bakriste ba bontšhago boikokobetšo