Tlholo e Kgahlišago e Tumiša Jehofa

JEHOFA MODIMO o tumišwa kudu go feta kamoo batho bao ba sa phethagalago ba ka naganago ka gona. Mediro ya gagwe ya tlholo ya lefaseng le ya legodimong e dira gore a retwe le gona e a re makatša.—Psalme 19:1-4.

Ka ge Jehofa e le Mmopi le Mmuši wa Legohle, ruri re swanetše go mo kwa ge a bolela. Eupša ruri re be re tla makala ge a be a ka bolela le rena batho ba sa rego selo mo lefaseng! Anke o nagane a boledišana le wena, mohlomongwe a diriša morongwa. Ga go pelaelo gore o be o tla mo theetša. Monna wa go loka yo a bitšwago Jobo o swanetše go ba a ile a tloga a hlwaya tsebe ge Modimo a be a bolela le yena nywageng e 3 500 e fetilego. Re ka ithuta’ng go seo Modimo a ilego a se botša Jobo mabapi le lefase le dilo tše di lego lefaufaung?

Ke Mang yo a Bopilego Lefase, Gona Lewatle le Laolwa ke Mang?

A bolela le Jobo a le ledimong, Modimo o mmotšiša ka lefase le lewatle. (Jobo 38:1-11) Ga go na motho yo e lego mohlami yo a dirilego phetho ya gore lefase e swanetše go ba le lekaakang gomme a thuša go le bopa. Ge Modimo a bapiša lefase le moago, o botšiša Jobo gore: “Mo-thêa-mathêkxa-dikhutlô tša lôna ké mang?” Ga se motho wa nama! Bana ba Modimo bao e lego barongwa ba ile ba bogela le go thabela go bona ge Jehofa a be a bopa polanete ye.

Lewatle e fo ba ngwana ge le bapetšwa le Modimo, yo ka tsela ya seswantšhetšo a le apešago diaparo. Le ile la “hlaxa, lè e-tšwa mo le tswetšwexo.” Go bjalo ka ge eka Modimo o ageleditše lewatle ka magora le mejako e notletšwego, gomme maphoto a sepetšwa ke letšatši le ngwedi.

The World Book Encyclopedia e re: “Moya o baka maphoto a mantši a lewatle, go tloga maphotong a manyenyane go ya go a magolo a bophagamo bja dimithara tše 30. . . . Ka morago ga ge moya o homotše, maphoto a leba lebopong la lewatle gomme a ka sepela menabo e metelele go tloga mo a thomilego gona. A thoma go kokobela le go telefala. Mafelelong, maphoto a kgaphegela lebopong gomme a felela.” Lewatle le kwa taelo ya Modimo e rego: “O tlo tla Ò xóma fá, wa se fetêlê pele; xôna-fá ké mo xo tl’o xo phôhlêla boikxoxomošô bya maphoto a’xo.”

Ke Mang yo a Hlabišago Letšatši?

Bjale, Modimo o botšiša Jobo mabapi le mediro ya seetša le ditaba tše dingwe. (Jobo 38:12-18) Ga go na motho yo a ka laolago go ba gona ga bošego le mosegare. Ka tsela ya seswantšhetšo mahlasedi a mesong a boneša magomo a lefase gomme a bea ba babe nyanyeng. Badiradibe ba ka dira ditiro tše di sa lokago ka “lesothwana.” (Jobo 24:15, 16) Eupša letšatši le bea badiradibe ba bantši pepeneneng.

Go Modimo, seetša sa mesong se bjalo ka  mothopo wo o bonegago lefase gomme la taga. Seetša sa letšatši se utolla mebala e mentši, e le gore nkgokolo ye e bonagale e tšhepile. Jobo ga se a ka a ba le karolo go se e bile ga se a ka a ya madibeng a meetse bakeng sa go hlahlobišiša mahumo a ona. Ee, go ba go fihla le lehono, banyakišiši ba sa dutše ba tseba mo gonyenyane ka seo se diregago lewatleng!

Ke Mang yo a Nago le Bobolokelo bja Lehlwa le Sefako?

Ga go na motho yo a tsebago moo seetša goba lefsifsi di tšwago gona goba yo a tsenego moo go bolokelwago lehlwa goba sefako tšeo Modimo a di beetšego “mehla ya thlabanô le ya ntwa.” (Jobo 38:19-23) Ge Jehofa a be a diriša sefako go lwa le manaba a gagwe kua Gibeoni, “ba ba hwilexo ka sefakô ba [ile ba] fetiša ba ba bolailwexo ke Ba-Isiraele ka marumô.” (Jošua 10:11) A ka diriša sefako sa bogolo bjo bo sa tsebjego go fediša batho ba babe bao ba laolwago ke Gogo e lego Sathane.—Hesekiele 38:18, 22.

Sefako se se lekanago le mae a kgogo se ile sa bolaya batho ba 25 le go gobatša ba bangwe ba 200 kua bogareng bja Profense ya Henan, China, ka July 2002. Mabapi le ledimo la sefako ka 1545, mmetli wa Motaliana e lego Benvenuto Cellini o ngwadile gore: “Re be re šaletšwe ke letšatši letee gore re fihle Lyons . . . ge go be go thoma go ba le modumo o matla kua lefaufaung. . . . Ka morago ga magadima ao, go ile gwa ba le modumo o mogolo kudu le o tšhošago magodimong moo ke ilego ka nagana gore bofelo bja lefase bo fihlile; ke ile ka emiša pere ya-ka ka nakwana ge sefako se be se thoma go kgothoga. . . . Ka nako yeo sefako se ile sa gola sa lekana le diswiri tše dikgolo. . . . Ledimo la sefako le ile la galefa ka nakwana, eupša mafelelong le ile la homola . . . Re ile ra bontšhana mengwapo le mo re tlapetšego madi; eupša mo e ka bago bokgoleng bja khilomithara kua pele re ile ra bona tshenyo e kgolo yeo e bego e feta kgole seo se re diragaletšego, le gona e be e sa hlalosege. Dihlare ka moka di be di hlohloregile e bile di robegile; diphoofolo tše di hwilego di be di rapaletše gohle; badiši ba bantši le bona ba be ba hwile; re ile ra bogela mekgobo e mentši ya sefako seo e bego e le se segolo kudu mo o bego o ka se kgone go se huparela ka diatla tše pedi.”—Autobiography (Puku ya II, 50), Harvard Classics, Bolumo 31, matlakala 352-3.

Go tla direga’ng ge Jehofa a bula bobolokelo bja gagwe bja lehlwa le sefako ge a e-lwa le manaba a gagwe? Manaba a a ka se ke a phologa ge a phethagatša thato ya gagwe a diriša lehlwa goba sefako.

Ke Mang yo a Dirilego Pula, Phoka, Šobane le Meetse ao a Kgahlilego?

Se se latelago, Jehofa o botšiša Jobo mabapi le pula, phoka, šobane le meetse ao a kgahlilego. (Jobo 38:24-30) Modimo ke yena yo a dirilego pula, o e neša gaešita le “mahanateng mo xo sa dulexo batho.” Pula, meetse ao a kgahlilego le šobane ga se tša dirwa ke motho wa nama.

Nature Bulletin e bolela gore: “Selo seo se sa tlwaelegago goba mohlomongwe le selo sa bohlokwa kudu [ka meetse ao a kgahlilego] ke gore meetse a a kokomoga ge a dutše a kgahla . . . Meetse a kgahlilego ao a phaphamalago ka bodibeng marega a dira gore diphedi tša ka meetseng  (dihlapi, le tše dingwe) le dimela di tšwele pele di phela ka tlase ga meetse. Ge . . . meetse a ka kitelana gomme a ba boima ge a dutše a kgahla, meetse ao a kgahlilego a tla ba boima gomme a theogela ka tlase. Meetse a mantši a be a tla kgahla go fihlela bodiba ka moka bo kgahla wa lefsika. . . . Dinoka, madiba, matsha gaešita le mawatle ka moka a be a tla dula a kgahlile dikarolong tšeo di tonyago kudu tša lefase.”

Ruri re ka leboga gore bokagare bja meetse ga bo kgahle wa lefsika! Le gona re thaba kudu gore bjalo ka ge di dirilwe ke Jehofa, pula le phoka di phediša dimela tša lefase.

Ke Mang yo a Laolago Magodimo?

Ga bjale Modimo o botšiša Jobo ka magodimo. (Jobo 38:31-33) Gantši sehlopha sa dinaledi sa Kima se hlaloswa e le Selemela, gomme se bopša ke dinaledi tše šupa tše dikgolo le tše dingwe tše dintši tše dinyenyane tšeo di lego bokgoleng bja dikhilomithara tše dibilione tše dintši go tloga letšatšing. Motho a ka se ke a “kxokaxanya Selemêla,” e lego go momaganya sehlopha seo sa dinaledi. Ga go na motho yo a kago “tlêmolola tlêmô tša Bô-Maxakxala,” e lego sehlopha sa dinaledi tšeo ka kakaretšo di bitšwago Kgogamašego. Go sa šetšwe gore lehono dihlopha tša dinaledi tša Masarothe le tša Ashi di bitšwa ka tsela efe, motho a ka se kgone go di laola le go di hlahla. Batho ba ka se kgone go “tseba melaô e beetšwexo maxodimo,” e lego melao yeo e laolago tshepedišo ya legohle.

Modimo o beile melao yeo e hlahlago dilo tše di lego kua lefaufaung, e lego tšeo di nago le tutuetšo boemong bja boso bja lefase, maphotong a lewatle, moyeng wa lefaufau le taba feela ya go ba gona ga bophelo polaneteng ye. Nagana ka letšatši. The Encyclopedia Americana (Kgatišo ya 1996) e bolela mabapi le lona gore: “Mahlasedi a letšatši a dira gore lefase le ruthele le go ba le seetša, a thuša gore dibjalo di gole, a dira gore meetse a moyafale go tšwa lewatleng le methopong e mengwe ya meetse, a kgatha tema tabeng ya go tšweletša moya, gomme a dira mediro e mengwe e mentši yeo e lego bohlokwa gore go kgonege go phela lefaseng.” Nyakišišo yona yeo e bolela gore: “Gore motho a kwešiše bogolo bja matla ao seetša se nago le ona, o swanetše go  ela hloko gore matla ka moka ao a tšweletšwago moyeng le madibeng gotee le dinokeng gaešita le matla ka moka ao a lego gona dilong ka moka tšeo di bešwago tše bjalo ka dikgong, malahla le oli e fo ba matla ao a tšwago letšatšing ao a bolokilwego ke polanete e nyenyane [e lego lefase] bokgoleng bja dikhilomithara tše dimilione tše 150 go tloga letšatšing.”

Ke Mang yo a Neago Maru Bohlale?

Jehofa o botša Jobo gore a nagane ka maru. (Jobo 38:34-38) Motho a ka se ke a laela gaešita le leru letee gore le tšwelele gomme le neše pula. Eupša ruri batho ba ithekgile kudu ka modikologo wa meetse woo Mmopi a o hlamilego!

Modikologo wa meetse ke’ng? Nyakišišo e nngwe e bolela gore: “Modikologo wa meetse o na le megato e mene e sa swanego, e lego: go boloka, go moyafala, go na ga pula gotee le go ela. Meetse a ka bolokwa mobung ka nakwana; mawatleng, matsheng le dinokeng; dikgapetleng tša lehlwa gotee le meela-kgapetleng. A moyafala go tloga mobung, a a kgahla kua marung, a theogela tlase lefaseng ka mokgwa wa go na (pula goba lehlwa), ke moka mafelelong a elela mawatleng goba go moyafala gape gomme a boele lefaufaung. Mo e nyakilego go ba meetse ka moka lefaseng a fetile modikologong wo wa meetse ka makga a mantšu kudu.”—Microsoft Encarta Reference Library 2005.

Maru a pula a bjalo ka dinkgo tša meetse tša legodimong. Ge Jehofa a ka di sekamiša, di ka tšholla pula e ntši mo e lego gore lerole le ka fetoga leraga gomme makokota a kgomarelana. Modimo a ka neša pula goba a no se e neše.—Jakobo 5:17, 18.

Gantši pula e sepedišana le legadima, eupša motho a ka se ke a le laela gore le phethagatše merero ya gagwe. Go thwe magadima a bolela le Modimo gore, “Ke rena ba!” Compton’s Encyclopedia e re: “Legadima le tšweletša diphetogo tše dintši tše di lemogegago tša dikhemikhale leratadimeng. Ge legadima le dutše le bekenya kua lefaufaung, le hlohla phišo e makatšago yeo e kopanyago naetrotšene le oksitšene gore di bope dinaetreite le dikhemikhale tše dingwe. Dikhemikhale tše di wela Lefaseng ka pula. Ka tsela ye, leratadima le kgona go tšwela pele le oketša go tšweletšwa ga dilo tše di agago mmele tšeo mobu o di nyakago bakeng sa go tšweletša dimela.” Go ba le tsebo ka mo go tletšego mabapi le legadima e dula e le sephiri seo motho a sa se tsebego eupša se tsebjago ke Modimo feela.

Tlholo e Kgahlišago e Tumiša Modimo

Ruri mediro e kgahlišago ya tlholo e tumiša Mmopi wa dilo tšohle. (Kutollo 4:11) Jobo o swanetše go ba a ile a kgahlwa e le ruri ke mantšu a Jehofa mabapi le lefase le sebaka-baka!

Dipotšišo tše tša mabapi le mediro e kgahlišago ya tlholo ye re sa tšwago go e ahla-ahla gotee le ditlhaloso tša tšona ga se tšona feela tšeo di ilego tša botšišwa Jobo. Lega go le bjalo, gaešita le tše re di ahla-ahlilego di re tutueletša go bolela ka makalo gore: “Xo byalo, Modimo ké e moxolo; xa re Mo hlaoloxanye.”—Jobo 36:26.

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 14]

Snowflake: snowcrystals.net

[Methopo ya Diswantšho go letlakala 15]

Pleiades: NASA, ESA, and AURA/Caltech; fish: U.S. Fish & Wildlife Service, Washington, D.C./William W. Hartley