Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Batho “ba Mebolêlô ya Mehuta-huta” ba kwa Ditaba tše Dibotse

Batho “ba Mebolêlô ya Mehuta-huta” ba kwa Ditaba tše Dibotse

Batho “ba Mebolêlô ya Mehuta-huta” ba kwa Ditaba tše Dibotse

“Banna ba lesome ba mebolêlô ya mehuta-huta ba tlo. . . re: A nkê re yê le lena, ka xobane re kwile xore Modimo ó na le lena.”—SAKARIA 8:23.

1. Jehofa o neile bjang nako e swanetšego kudu le boemo bakeng sa go thoma go dira boboledi go batho ba maleme a mantši a ditšhaba-tšhaba?

NAKO le boemo di be di tloga di swanetše kudu. E be e le ka letšatši la Pentekoste ya 33 C.E. Dibekeng tša pejana, ba-Juda le basokologi bao ba tšwago bonyenyane dileteng tše 15 tše di phatlaletšego tša Mmušo wa Roma ba be ba tlile ka bontši Jerusalema bakeng sa go bina Paseka. Ka letšatši leo, ba dikete ba kwele banna le basadi ba tlwaelegilego bao ba tladitšwego ka moya o mokgethwa ba bolela ditaba tše dibotse ka maleme a mantši ao a bolelwago mmušong woo—go e na le gore ba gakanege go etša batho ba kua Babele ya bogologolo, ba ile ba kwešiša seo se bolelwago. (Ditiro 2:1-12) Tiragalo yeo e be e swaya go tswalwa ga phuthego ya Bokriste le go thoma ga modiro wa go ruta ka maleme a mantši a ditšhaba-tšhaba wo o tšwetšego pele go ba go fihla le lehono.

2. Ke bjang barutiwa ba Jesu ba ilego ba ‘makatša’ batheetši ba bona bao ba bolelago maleme a fapa-fapanego ka Pentekoste ya 33 C.E.?

2 Mohlomongwe barutiwa ba Jesu ba be ba kgona go bolela Segerika se se tlwaelegilego, e lego leleme leo le bego le bolelwa ka nako yeo. Le gona ba be ba diriša Sehebere, e lego leleme leo le bego le bolelwa tempeleng. Lega go le bjalo, ka letšatši leo la Pentekoste, ba ‘makaditše’ batheetši ba bona bao ba bolelago maleme a fapa-fapanego ka go bolela maleme a setlogo a batho bao. Mafelelo e bile afe? Batheetši ba ile ba kgongwa dipelo ke ditherešo tše bohlokwa tšeo ba di kwelego ka segagabo bona. Bofelong bja letšatši leo, sehlopha se senyenyane sa barutiwa se ile sa gola gomme ya ba sehlopha sa ba fetago 3 000!—Ditiro 2:37-42.

3, 4. Modiro wa boboledi o ile wa gola bjang ge barutiwa ba be ba hudugela ka ntle ga Jerusalema, Judea le Galilea?

3 Nakwana ka morago ga tiragalo ye ya bohlokwa, go ile gwa tsoga tlaišo e kgolo kua Jerusalema, gomme “ba ba xašantšwexo ba na ba sepela le naxa, ba bolêla Lentšu la Ebangedi.” (Ditiro 8:1-4) Ka mohlala, go Ditiro kgaolo 8 re bala ka Filipi, yo go bonagalago e be e le moebangedi yo a bolelago Segerika. Filipi o dirile boboledi go ba-Samaria. O dirile boboledi le go bahlankedi ba mmušo ba Ethiopia bao ba ilego ba amogela molaetša o lego mabapi le Kriste.—Ditiro 6:1-5; 8:5-13, 26-40; 21:8, 9.

4 Ge Bakriste ba be ba dutše ba hudugela ka ntle ga Jerusalema, Judea le Galilea gomme ba tsoma mafelo ao ba bego ba ka thomološa bophelo go ona, ba ile ba lebeletšana le bothata bja go tlwaelana le morafo o mofsa le go bolela leleme le lefsa. Ba bangwe ba bona ba ka ba ba ile ba nea bohlatse go ba-Juda feela. Eupša morutiwa Luka o bega gore: “Ba bangwê e be e le banna ba Tsipero le ba Kirene. Bôná ba re xo tsêna motseng wa Antiokia, ba bolêla le Ba-Gerika, ba ba ruta Ebangedi ya Jesu.”—Ditiro 11:19-21.

Modimo yo a sa Bebego Sefahlego o na le Molaetša Bakeng sa Bohle

5. Ka go dumelelana le ditaba tše dibotse, go se bebe sefahlego ga Jehofa go bonagala bjang?

5 Ditšwelopele tše bjalo di dumelelana le ditsela tša Modimo; ga a bebe sefahlego. Ka morago ga gore Jehofa a thuše moapostola Petro go lokiša tsela yeo a bego a lebelela batho ba ditšhaba tše dingwe ka yona, o ile a bolela ka tebogo gore: “Ka kxonthe, ke lemoxa xore Modimo xa a bebe motho. Anthe dithšabeng ka moka ó kxahlwa ke ba ba mmoifaxo, xe ba dira tše di lokilexo.” (Ditiro 10:34, 35; Psalme 145:9) Ge moapostola Paulo, yo e kilego ya ba motlaiši wa Bakriste a be a tsebatša gore Modimo “ké Yêna a rataxo xore batho bohle ba phološwê,” o be a tiiša taba ya gore Modimo ga a bebe sefahlego. (1 Timotheo 2:4) Go se bebe sefahlego ga Mmopi go bonwa tabeng ya gore kholofelo ya Mmušo e bulegetše batho ba bong le ge e le bofe, morafo, setšhaba goba leleme.

6, 7. Ke boporofeta bofe bjo bo boletšwego e sa le pele mabapi le go phatlalatšwa ga ditaba tše dibotse go batho ba ditšhaba-tšhaba le ba maleme a fapa-fapanego?

6 Kgolo ye ya ditšhaba-tšhaba e be e boletšwe e sa le pele nywaga-kgolong ya pejana. Go ya ka boporofeta bja Daniele, “[Jesu] a neêlwa boxoši le kxodišô le mmušô; dithšaba ka moka le merafô le maleme ya ba bahlanka ba xaxwe.” (Daniele 7:14) Taba ya gore makasine wo o gatišwa ka maleme a 151 le go abja lefaseng ka bophara e le gore o kgone go bala ka Mmušo wa Jehofa, e bontšha go phethagatšwa ga boporofeta bjoo bja Beibele.

7 Beibele e boletše e sa le pele ka nako yeo batho ba maleme a fapa-fapanego ba bego ba tla kwa molaetša wa yona wo o neago bophelo. Ge a hlalosa kamoo borapedi bja therešo bo bego bo tla kgahla batho ba bantši ka gona, Sakaria o porofetile ka gore: “Mehleng yeo banna ba lesome ba mebolêlô ya mehuta-huta ba tlo swara monna wa Mo-Juda [Bakriste bao ba tloditšwego ka moya, e lego karolo ya “Ba-Isiraele ba Modimo”] ka kobô, ba re: A nkê re yê le lena, ka xobane re kwile xore Modimo ó na le lena.” (Sakaria 8:23, mongwalo o sekamego ke wa rena; Ba-Galatia 6:16.) Le gona ge moapostola Johane a laodiša seo a se bonego ponong, o itše: “Ka bôna lešaba le lexolo la batho ba xo sexo motho e a kxônaxo xo ba bala, ba dithšaba ka moka, le meloko ka moka, le merafô ka moka, le maleme ka moka; ka bôna bà eme pele xa sedulô sa boxoši sa Kwana.” (Kutollo 7:9, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Re bone boporofeta bjo bjalo bo phethagala!

Go Fihlelela Batho ba Mehuta Yohle

8. Ke therešo efe ya mehleng yeno yeo e nyakago gore re kaonefatše modiro wa rena wa go nea bohlatse?

8 Lehono, batho ba bantši ba huduga dinageng tša gabo bona. Go dirwa ga dilo gore e be tša lefase ka moka go butše mehla e mefsa ya go huduga ga batho. Batho ba bantši kudu bao ba tšwago mafelong ao go lwewago go ona le ditikologong tšeo di gateleditšwego ke maemo a tša boiphedišo ba hudugetše mafelong ao a šireletšegilego kudu, ba tsoma tsela ya bophelo e tsepamego dilong tša nama. Go falalela ga bafaladi le batšhabi dinageng tše dintši go feleleditše ka go bopša ga ditšhaba tšeo di bolelago maleme a šele. Ka mohlala, go bolelwa maleme a fetago 120 kua Finland; kua Australia, palo ya maleme e feta 200. Motseng o tee feela kua United States—San Diego—go bolelwa maleme a fetago 100!

9. Re swanetše go lebelela bjang batho bao ba lego tšhemong ya gabo rena bao ba bolelago maleme a fapa-fapanego?

9 Na rena re le badiredi ba Bakriste re lebelela go ba gona ga batho ba bjalo bao ba bolelago maleme a fapa-fapanego e le tšhitišo bodireding bja rena? Le gatee! Go e na le moo, re lebelela se e le katološo e kgahlišago ya tirelo ya rena ya tšhemo—‘mašemo ao a šweufaletšego go bunwa.’ (Johane 4:35) Re katanela go thuša batho bao ba lemogago dinyakwa tša bona tša moya, go sa šetšwe gore ba tšwa setšhabeng sefe le gore ba bolela leleme lefe. (Mateo 5:3) Ka baka leo, ngwaga le ngwaga batho ba oketšegago ba “maleme ohle” ba fetoga barutiwa ba Kriste. (Kutollo 14:6) Ka mohlala, go tloga ka August 2004, modiro wa boboledi kua Jeremane o be o dirwa ka maleme a ka bago 40. Ka nako e swanago, ditaba tše dibotse di be di bolelwa ka maleme ao e nyakilego e e-ba a 30 kua Australia, go tloga go a 18 ao a bego a bolelwa nywageng e lesome e fetilego. Kua Gerika, Dihlatse tša Jehofa di be di fihlelela batho ka maleme a fapa-fapanego ao e nyakilego e e-ba a 20. Lefaseng ka bophara, Dihlatse tša Jehofa tše ka bago 80 lekgolong di bolela maleme a mangwe ka ntle ga Seisemane, e lego leleme leo le kwešišwago ke batho ba ditšhaba-tšhaba.

10. Ke tema efe yeo mogoeledi yo mongwe le yo mongwe a swanetšego go e kgatha tabeng ya go dira batho ba “dithšaba ka moka” barutiwa?

10 Ka kgonthe, taelo ya Jesu ya gore re “dirê dithšaba ka moka barutiwa” e a phethagatšwa! (Mateo 28:19, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Dihlatse tša Jehofa di phethagatša taelo yeo ka mafolofolo dinageng tše 235, di aba dipuku ka maleme a fetago 400. Ge mokgatlo wa Jehofa o dutše o thuša ka dilo tše di nyakegago bakeng sa go fihlelela batho, mogoeledi yo mongwe le yo mongwe wa Mmušo o swanetše go gata mogato wa pele wa go iša molaetša wa Beibele go “batho ba mehuta yohle” ka leleme leo ba ka le kwešišago gabotse. (Johane 1:7, NW) Boiteko bjo bjo bo kopanetšwego bo thuša batho ba dimilione bao ba bolelago maleme a fapa-fapanego gore ba holwe ke ditaba tše dibotse. (Ba-Roma 10:14, 15) Ee, yo mongwe le yo mongwe wa rena o kgatha tema e bohlokwa!

Go Lebeletšana le Tlhohlo

11, 12. (a) Ke ditlhohlo dife tšeo go swanetšego go lebeletšanwa le tšona, le gona moya o mokgethwa o thuša bjang? (b) Ke ka baka la’ng go dira boboledi go batho ka segagabo bona e le mo go holago?

11 Lehono, bagoeledi ba bantši ba Mmušo ba ka rata go ithuta leleme le lengwe, eupša ba ka se ke ba ithekga ka moya wa Modimo goba go letela gore o ba thuše ka tsela ya mohlolo gore ba kgone go bolela leleme leo. (1 Ba-Korinthe 13:8) Go ithuta leleme le lefsa ke modiro o mogolo. Gaešita le bao ba šetšego ba kgona go bolela leleme le lengwe ba ka swanelwa ke go beakanya tsela yeo ba naganago ka yona le kamoo ba boledišanago le batho ka gona, bakeng sa go dira gore molaetša wa Beibele e be o ipiletšago go batho bao ba bolelago leleme leo eupša ba e-tšwa ditlogong le ditšong tše di fapa-fapanego. Le gona, gantši batho bao ba sa tšwago go falalela lefelong ba na le dihlong e bile ba dula ba boifa; go nyakega gore go šongwe ka thata bakeng sa go kwešiša tsela yeo ba naganago ka yona.

12 Lega go le bjalo, moya o mokgethwa o sa dutše o šoma go bahlanka ba Jehofa bao ba lekago go thuša batho bao ba bolelago maleme a mangwe. (Luka 11:13) Go e na le go re nea bokgoni bja go bolela leleme ka tsela ya mohlolo, moya wo o ka godiša kganyogo ya rena ya go boledišana le batho bao ba sa bolelego leleme la gabo rena. (Psalme 143:10) Batho ba ka kwa molaetša wa Beibele wo ba o botšwago ka leleme leo e sego segagabo bona. Lega go le bjalo, e le gore re kgome dipelo tša batheetši ba rena, gantši go kaone go diriša segagabo bona—leleme leo le kgomago dikganyogo, maikemišetšo le dikholofelo tša bona.—Luka 24:32.

13, 14. (a) Ke’ng seo se tutueletšago ba bangwe go dira bodiredi ka maleme a mangwe? (b) Moya wa boikgafo o bonwa bjang?

13 Bagoeledi ba bantši ba Mmušo ba dirile bodiredi ditikologong tšeo go tšona go dulago batho bao ba bolelago maleme a šele ge ba bona tsela e botse yeo therešo ya Beibele e amogelwago ka yona. Ba bangwe ba ikwa ba matlafala ge tirelo ya bona e thoma go ba e hlohlago le e kgahlišago. Ofisi ya lekala ya Dihlatse tša Jehofa ka borwa bja Yuropa e re: “Bontši bja bao ba tšwago ka Bohlabela bja Yuropa ba nyoretšwe therešo.” Ruri go a kgotsofatša go thuša batho ba bjalo bao ba arabelago gabotse!—Jesaya 55:1, 2.

14 Lega go le bjalo, go nyakega boikemišetšo le boikgafo e le gore re tle re be bao ba atlegago modirong wo. (Psalme 110:3) Ka mohlala, malapa a mantši a Dihlatse tša ma-Japane a ile a tlogela magae a mabotse ditoropong tše dikgolo gomme a hudugela ditikologong tšeo di lego lekatana go yo thuša dihlopha tša bafaladi ba ma-China gore ba kwešiše Beibele. Ka lebopong la ka bodikela la United States, ka mehla bagoeledi ba tšea leeto la iri e tee go ya go tše pedi bakeng sa go yo swara dithuto tša Beibele le batho bao ba lego tšhemong yeo go bolelwago se-Philippine. Kua Norway, banyalani ba ithuta le lapa le le tšwago Afghanistan. Banyalani bao e lego Dihlatse ba diriša kgatišo ya Seisemane le ya se-Norway ya poroutšha ya Ke Eng Seo Modimo a se Nyakago go Rena? * Lapa le le bala dirapa ka se-Peresia, e lego leleme leo le tswalanago kgaufsi le segagabo bona e lego se-Dari. Ba boledišana ka Seisemane le se-Norway. Moya o bjalo wa go ikgafa le wa go feto-fetoga le maemo o putswa kudu ge batho bao ba tšwago dinageng tše dingwe ba arabela ditabeng tše dibotse. *

15. Ke bjang ka moka ga rena re ka tšeago karolo maitekong a go dira boboledi ka maleme a mantši?

15 Na o ka tšea karolo modirong wo wa go bolela ka maleme a mantši? Ke ka baka la’ng o sa thome ka go nyakišiša gore ke maleme afe a šele ao a bolelwago tšhemong ga gabo lena? Ke moka o ka sepela le dipampišana goba diporoutšha ka maleme ao. Pukwana ya Good News for People of All Nations, yeo e lokolotšwego ka 2004, e šetše e thuša tabeng ya go phatlalatša kholofelo ya Mmušo ka molaetša wa yona o bonolo le o lebanyago ka maleme a mantši—Bona sehlogo se se rego “Good News for People of All Nations” go letlakala 32.

Go ‘Rata Baeng’

16. Bana babo rena bao ba ikarabelago ba ka bontšha bjang kgahlego e se nago boithati bakeng sa go thuša batho bao ba bolelago maleme a šele?

16 Go sa šetšwe gore re ithuta leleme le lengwe goba go se bjalo, ka moka ga rena re ka thuša ka go ruta thuto ya moya go batho bao ba tšwago dinageng tše dingwe bao ba lego tikologong ya gabo rena. Jehofa o laetše batho ba gagwe gore ba ‘rate baeng.’ (Doiteronomio 10:18, 19, bapiša le PK.) Ka mohlala, toropong e nngwe e kgolo kua Amerika Leboa, diphuthego tše hlano di kopanela Holong e tee ya Mmušo. Go swana le diholong tše dintši, go na le go feto-fetoga ga dinako tša diboka ngwaga le ngwaga e lego seo se ilego sa dira gore diboka tša bao ba bolelago se-China di swarwe diiring tša mantšiboa ka Sontaga. Lega go le bjalo, se se be se tla bolela gore bafaladi bao ba bego ba šoma mabenkeleng a go jela ba ka se kgone go ba gona. Bagolo bao ba lego diphuthegong tše dingwe ka botho ba ile ba dira diphetogo e le gore diboka tša se-China di ka swarwa mesong ka Sontaga.

17. Re swanetše go ikwa bjang ge ba bangwe ba dira phetho ya go huduga e le gore ba yo thuša sehlopha sa leleme le lengwe?

17 Balebeledi ba lerato ba reta bana babo rena le dikgaetšedi bao ba nago le phihlelo le bao ba nago le bokgoni bao ba nyakago go huduga e le gore ba yo thuša dihlopha tša maleme a mangwe. Barutiši ba bjalo bao ba nago le phihlelo ba Beibele ba ka hlologelwa phuthegong ya gabo bona, eupša balebeledi ba ikwa ka tsela e swanago le ya bagolo ba kua Lisitara le Ikonia. Bagolo bao ga se ba ka ba thibela Timotheo gore a tšee maeto le Paulo, gaešita le ge Timotheo a be a thuša kudu phuthegong ya gabo bona. (Ditiro 16:1-4) Go oketša moo, bao ba etelelago pele modirong wa boboledi ga ba nyamišwe ke go fapana ga dikgopolo, setšo goba mekgwa ya batho bao ba tšwago dinageng tše dingwe. Go e na le moo, ba amogela go fapana mo go bjalo gomme ba tsoma ditsela tša go hlagolela ditswalano tše dibotse bakeng sa go tšwetša pele ditaba tše dibotse.—1 Ba-Korinthe 9:22, 23.

18. Ke mojako ofe o mogolo wa modiro wo o bulegetšego bohle?

18 Go etša ge go porofetilwe, ditaba tše dibotse di bolelwa ka “mebolêlô ya mehuta-huta.” Go sa dutše go e-na le kgonagalo e botse kudu ya gore go ka ba le koketšego tšhemong yeo go bolelwago maleme a šele. Bagoeledi ba dikete bao ba nago le bokgoni ba tsene ‘mojakong wo o mogolo wo o išago modirong.’ (1 Ba-Korinthe 16:9) Lega go le bjalo, go sa nyakega mo gontši bakeng sa go hlagola mašemo a bjalo, go etša ge sehlogo se se latelago se tla bontšha.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 14 E gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa.

^ ser. 14 Bakeng sa mehlala e oketšegilego, bona sehlogo se se rego, “Boikgafo bjo Bonyenyane bo re Tlišeditše Ditšhegofatšo tše Dikgolo,” ka go Morokami wa April 1, 2004, matlakala 24-8.

Na o ka Hlalosa?

• Re ka ekiša Jehofa bjang tabeng ya go se bebe batho sefahlego?

• Re swanetše go lebelela bjang batho bao ba lego tšhemong ya gabo rena bao ba sa bolelego segagabo rena?

• Ke ka baka la’ng e le mo go holago go dira boboledi go batho ka segagabo bona?

• Ke bjang re ka bontšhago go kgomega ka batho bao ba tšwago dinageng tše dingwe bao re phelago le bona?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Mmapa go letlakala 23]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

Roma

KERETA

ASIA

FIRIGIA

PAMFILIA

PONTO

KAPADOTSIA

MESOPOTAMIA

MEDA

PARETA

ELAMA

ARABIA

LIBIA

EGIPITA

JUDEA

Jerusalema

[Bodiba bja meetse]

Lewatle la Mediterranean

Lewatle le Leso

Lewatle le Lehwibidu

Kgogometšane ya Peresia

[Seswantšho]

Ka Pentekoste ya 33 C.E., batho bao ba tšwago dileteng tše 15 tša Mmušo wa Roma ba kwele ditaba tše dibotse ka maleme a gabo bona

[Diswantšho go letlakala 24]

Batho ba bantši bao ba tšwago dinageng tše dingwe ba amogela therešo ya Beibele

[Seswantšho go letlakala 25]

Leswao la Holo ya Mmušo yeo e nago le maleme a mahlano