Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Dikoronika tša Bobedi

Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Dikoronika tša Bobedi

Lentšu la Jehofa le a Phela

Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Dikoronika tša Bobedi

PUKU ya Beibele ya Dikoronika tša Bobedi e thoma ge Salomo a buša e le kgoši ya Isiraele. Puku ye e fela ge Kgoši Korese wa mo-Peresia a botša ba-Juda ba išitšwego bothopša Babele mantšu a a rego: “[Jehofa] ó ntaetše a re ke mo axêlê Ngwakô kwa Jerusalêma nageng ya Juda. Byale mang le mang yo e lexo wa sethšaba sa xaxwe, a Morêna Modimo wa xaxwe a bê le yêna, ’me a boêlê xôna-kua [Jerusalema].” (2 Koronika 36:23) Puku ye e feditšwe ke moperisita Esera ka 460 B.C.E., gomme e akaretša nywaga e 500—go tloga ka 1037 B.C.E. go fihla ka 537 B.C.E.

Taelo ya Korese e thuša ba-Juda gore ba boele Jerusalema gomme ba tsošološe borapedi bja Jehofa moo. Lega go le bjalo, nywaga e mentši yeo ba e feditšego ba le bothopša Babele e bile le ditla-morago tše mpe. Mathopša ao a boilego ga a tsebe selo ka histori ya setšhaba sa gabo ona. Puku ya Dikoronika tša Bobedi e a nea kakaretšo e kwagalago ya ditiragalo tšeo di diregilego ge go be go buša dikgoši tše di lego lešikeng la ka bogošing la Dafida. Le gona, kanegelo ye ke e kgahlišago go rena ka gobane e gatelela ditšhegofatšo tšeo di tlišwago ke go kwa Modimo wa therešo le ditla-morago tša go se mo kwe.

KGOŠI E AGELA JEHOFA NGWAKO

(2 Koronika 1:1–9:31)

Jehofa o nea Kgoši Salomo seo pelo ya gagwe e se kgopelago—bohlale le tsebo—gotee le mahumo le letago. Kgoši e agela Jehofa ngwako o mobotse kudu kua Jerusalema, gomme batho “bà thabile bà natefetšwe.” (2 Koronika 7:10) Salomo e ba “e moxolo [go] fetiša dikxoši tša lefase ka moka ka mahumô le ka bohlale.”—2 Koronika 9:22.

Ka morago ga go buša Isiraele ka nywaga e 40, Salomo o ‘ithobalela le bo-tatagwe, gomme legatong la gagwe go buša Rehabeama morwa wa gagwe.’ (2 Koronika 9:31) Esera ga a bege ka go aroga ga Salomo borapeding bja therešo. Diphošo feela tšeo go boletšwego ka tšona mabapi le kgoši ye ke go rua ga yona dipere tše dintši tše di tšwago Egipita le go nyalana ga yona le morwedi wa Farao. Ka gona, Esera o bega taba go tšwa lehlakoreng le le kgahlišago.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

2:14—Ke ka baka la’ng lešika la monna yo e lego setsebi sa modiro wa diatla leo le hlalositšwego mo le sa swane le leo le hwetšwago go 1 Dikxoši 7:14? Puku ya Dikgoši tša Pele e bolela ka mmago monna yo e lego setsebi sa modiro wa diatla e le “mosadi wa mohlôlôxadi wa leloko la Nafutali” ka gobane o be a nyalane le monna yo a tšwago molokong woo. Lega go le bjalo, mosadi yo yena o be a e-tšwa molokong wa Dani. Ka morago ga lehu la monna wa gagwe, o ile a nyalana le monna yo a tšwago Tiro, gomme monna yo e lego setsebi sa modiro wa diatla e be e le ngwana yo a tšweletšego lenyalong leo.

2:18; 8:10—Ditemana tše di bolela gore palo ya bakgomana bao ba bego ba hlankela e le balebeledi le bahlapetši ba modiro wa kgapeletšo e be e le ba 3 600 ba hlakanywa le ba 250, mola go ya ka 1 Dikxoši 5:16; 9:23 e be e le ba 3 300 ba hlakanywa le ba 550. Ke ka baka la’ng dipalo tše di sa swane? Phapano e bonagala e le tseleng yeo bakgomana ba bego ba arolwa ka yona go ya ka dihlopha tša bona. E ka ba e le gore puku ya Dikoronika tša Bobedi e hlaola bakgomana ba 3 600 bao e sego ba-Isiraele go ba 250 bao e lego ba-Isiraele, mola puku ya Dikgoši tša Pele e hlaola bahlapetši ba modiro ba 3 300 go balaodi ba phagamego ba 550. Go sa šetšwe gore boemo e be e le bofe, palo-moka ya bao ba bego ba hlankela e le bakgomana e be e le 3 850.

4:2-4—Ke ka baka la’ng go dirišitšwe dihlwa-dieme tša dikgomo ge go be go agwa motheo wa mogopo? Ka Mangwalong, dikgomo di swantšhetša matla. (Hesekiele 1:10; Kutollo 4:6, 7) Go kgethwa ga dihlwa-dieme tša dikgomo e be e le mo go swanetšego, ka gobane dikgomo tše 12 di be di thekgile “moxopo” o mogolo wo o bego o imela ditone tše ka bago 30. Go dirwa ga dihlwa-dieme tša dikgomo bakeng sa morero wo go be go sa robe molao wa bobedi ka tsela le ge e le efe, woo o bego o thibela go dirwa ga dilo bakeng sa borapedi.—Ekisodo 20:4, 5.

4:5—Mogopo e be e le o mogolo gakaaka’ng? Ge mogopo o be o tletše, o be o kgona go rwala meetse a ka lekanago dilithara tše 66 000. Lega go le bjalo, go na le kgonagalo ya gore tekanyo e tlwaelegilego ya meetse ao a bego a tšhelwa ka moo e be e le pedi-tharong ya mogopo wo. Dikxoši tša Pele 7:26 e re: “Moxopo woo o be o tlala xe o thšetšwe meetse a meêta e dikete tše pedi [dilithara tše 44 000].”

5:4, 5, 10—Ke thoto ya mohuta mang yeo e ilego ya tšewa tabarenakeleng ya mathomo gomme ya dirišwa tempeleng ya Salomo? Selo se nnoši seo se ilego sa tšewa ngwakong wa kgwerano gomme sa bewa ka tempeleng ya Salomo e be e le Areka. Ka morago ga go agwa ga tempele, tabarenakele e ile ya hudušwa Gibeoni ya išwa Jerusalema gomme go molaleng gore e ile ya bolokwa moo.—2 Koronika 1:3, 4.

Seo re Ithutago Sona:

1:11, 12. Kgopelo ya Salomo e ile ya bontšha Jehofa gore kgoši e be e kganyoga go ba le bohlale le tsebo. Dithapelo tša rena go Modimo ruri di utolla seo re se kganyogago. Ke gabohlale gore re hlahlobe seo re se rapelelago.

6:4. Go leboga botho bja Jehofa bjo lerato le kgaugelo ya gagwe go tšwa pelong go swanetše go re tutueletša gore re Mo tumiše—seo se bolelago gore re mo tumiše ka lerato le tebogo.

6:18-21. Le ge Modimo a ka se dule moagong le ge e le ofe, tempele e be e swanetše go šoma e le lefelo leo Jehofa a rapelwago go lona. Lehono, Diholo tša Mmušo tša Dihlatse tša Jehofa ke mafelo a borapedi bja therešo setšhabeng.

6:19, 22, 32. Jehofa o be a e-kwa dithapelo ka moka—go tloga ka tša kgoši go fihla ka tša motho yo a lego maemong a tlasana setšhabeng—gaešita le tša modiiledi yo a mo rapelago go tšwa pelong. *Psalme 65:2.

TLHATLAMANO YA DIKGOŠI LEŠIKENG LA DAFIDA

(2 Koronika 10:1–36:23)

Mmušo o bopaganego wa Isiraele o arolwa ka diripa tše pedi—mmušo wa ka leboa wa meloko e lesome le mmušo wa ka borwa wa meloko e mebedi e lego wa Juda le wa Benjamini. Baperisita le ba-Lefi Isiraeleng ka moka ba botegela kgwerano ya Mmušo go feta go thekga botšhaba gomme ba ema le morwa wa Salomo e lego Rehabeama. Nywaga ya ka godingwana ga e 30 ka morago ga ge tempele e feditšwe, e hulwa matlotlo a yona.

Go dikgoši tše 19 tšeo di tlhatlamago Rehabeama, tše 5 di a botega, tše 3 di thoma gabotse eupša di feleletša di sa botege, gomme e tee e sokologa tseleng ya yona e fošagetšego. Dikgoši tše dingwe ka moka di dira dilo tše mpe mahlong a Jehofa. * Go bolelwa kudu ka ditiro tša dikgoši tše hlano tšeo di botago Jehofa. Dipego tša mabapi le ditirelo tša tempeleng tšeo di ilego tša tsošološwa ke Hiskia le Paseka e kgolo yeo e ilego ya rulaganywa ke Josia di swanetše go ba di ile tša kgothatša kudu ba-Juda bao ba bego ba nyaka go tsošološa borapedi bja Jehofa kua Jerusalema.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

13:5—Polelwana “kxwêranô ya letswai” e bolela’ng? Ka baka la go kgona ga lona go dira gore dijo di se ke tša bola, letswai le be le swantšhetša go swarelela le go se feto-fetoge. Ka gona, polelwana “kxwêranô ya letswai” e be e emela kgwerano e swarelelago.

14:2-5; 15:17—Na Kgoši Asa o ile a fediša “meboto” ka moka? Go bonagala a se a ka a e fediša ka moka. Mohlomongwe Asa o ile a fediša feela meboto yeo e bego e tswalana le borapedi bja medimo ya maaka, gomme a tlogela yeo batho ba bego ba rapela Jehofa go yona. Le gona, go na le kgonagalo ya gore meboto yeo e ile ya agwa lefsa go ya mafelelong a pušo ya Asa. Meboto ye yeo e ilego ya agwa lefsa e ile ya fedišwa ke morwa wa gagwe Josafate. Ge e le gabotse, meboto ye ga se ya ka ya fedišwa ka mo go feletšego, gaešita le nakong ya ge go be go buša Josefate.—2 Koronika 17:5, 6; 20:31-33.

15:9; 34:6—Moloko wa Simeone o ile wa ba ka lehlakoreng lefe ka morago ga go arolwa ga mmušo wa Isiraele? Ka ge Simeone a be a neilwe dikarolo tša naga tšeo di lego tikologong ya Juda e le bohwa, moloko wa gagwe go ya ka dinaga e be e le karolo ya mmušo wa Juda le wa Benjamini. (Jošua 19:1) Lega go le bjalo, go ya ka kgopolo ya bodumedi le ya bopolitiki, moloko wo o ile wa ema le mmušo wa ka leboa. (1 Dikxoši 11:30-33; 12:20-24) Ka gona, moloko wa Simeone o ile wa balwa e le karolo ya mmušo wa meloko e lesome.

16:13, 14—Na setopo sa Asa se ile sa fišwa? Aowa, “poloko ya go fišwa mo gogolo” ga e bolele ka go fišwa ga setopo sa Asa, eupša e bolela ka go thuntšhwa ga diorelo.—Mongwalo wa tlase wa NW.

35:3—Ge Josia a be a tliša Areka e kgethwa tempeleng e be e le ge e e-tšwa kae? Beibele ga e bolele ge e ba Areka e be e tlošitšwe pejana ke yo mongwe wa dikgoši tše mpe goba ge e ba Josia a be a e hudušitše e le gore a e šireletše nakong ya ge go be go dirwa modiro o mogolo wa go lokiša tempele. Selo se nnoši seo histori e bolelago ka sona mabapi le Areka ka morago ga mehla ya Salomo ke ge Josia a be a e tliša tempeleng.

Seo re Ithutago Sona:

13:13-18; 14:11, 12; 32:9-23. Ruri re ka ithuta thuto ya bohlokwa mabapi le go ithekga ka Jehofa!

16:1-5, 7; 18:1-3, 28-32; 21:4-6; 22:10-12; 28:16-22. Go ikgweranya le batho ba šele goba batho bao e sego badumedi go na le ditla-morago tše kotsi. Re ba bohlale ge re phema go ikgweranya le lefase ka tsela le ge e le efe e sa nyakegego.—Johane 17:14, 16; Jakobo 4:4.

16:7-12; 26:16-21; 32:25, 26. Boikgogomošo bo ile bja dira gore Kgoši Asa a itshware gampe nywageng ya mafelelo ya bophelo bja gagwe. Moya wa boikgogomošo o ile wa lebiša go weng ga Usia. Hiskia o ile a dira dilo ka tsela e sego bohlale gomme mohlomongwe o di dirile ka boikgogomošo ge a be a bontšha batseta ba Babele mahumo a gagwe. (Jesaya 39:1-7) Beibele e lemoša ka gore: “Mafadi a latêlwa ke thôbêxô; xo wa xo etilwe pele ke boipoti.”—Diema 16:18.

16:9. Jehofa o thuša bao ba lebeletšego go yena ka pelo ka moka, gomme o fišegela go diriša matla a gagwe bakeng sa go ba thuša.

18:12, 13, 23, 24, 27. Go etša Mika, re swanetše go ba sebete gomme re se boife ge re botša batho ka Jehofa le ka merero ya gagwe.

19:1-3. Jehofa o lebelela dika tše dibotse go rena gaešita le ge ka dinako tše dingwe re dira dilo tšeo di mo galefišago.

20:1-28. Re ka kgodišega gore Jehofa a ka se be kgole le rena ge e ba ka boikokobetšo re retologela go yena gore a re hlahle.—Diema 15:29.

20:17. E le gore re “bônê xe Morêna a phološa,” re swanetše gore re “batamêlê” gomme re thekge Mmušo wa Modimo ka mafolofolo. Go e na le gore re itšeele molao matsogong, re swanetše gore re “êmê,” gomme re bote Jehofa ka mo go feletšego.

24:17-19; 25:14. Go rapela medimo ya diswantšho go ipontšhitše e le molaba go Joase le morwa wa gagwe e lego Amatsia. Lehono, go rapela medimo ya diswantšho e ka ba molaba ka tsela e swanago, kudu-kudu ge go tliwa mokgweng o sa lemogegego wa megabaru goba wa botšhaba.—Ba-Kolose 3:5; Kutollo 13:4.

32:6, 7Le rena re swanetše gore re be sebete re be re tie matla ge re “[apara] dithlamô tšohle tša Modimo” gomme re tšwele pele re e-lwa ntwa ya moya.—Ba-Efeso 6:11-18.

33:2-9, 12, 13, 15, 16. Motho o bontšha gore o itshola go tšwa pelong ka go tlogela tsela ya gagwe e mpe gomme a tšwela pele a leka go dira se se lokilego. Motheong wa boitsholo bjo bo tšwago pelong, gaešita le motho yo a dirilego dilo tše kgopo go etša Kgoši Manase a ka gaugelwa ke Jehofa.

34:1-3. Maemo le ge e le afe a mabe a bjaneng ga se a swanela go re thibela go tseba Modimo le go mo hlankela. Tutuetšo e botse yeo Josia a ka bago a ile a e hwetša bjaneng e ka ba e be e e-tšwa go rakgolo’agwe yo a bego a itshola e lego Manase. Tutuetšo le ge e le efe e botse yeo Josia a ka bago a ile a e hwetša, mafelelong e ile ya tliša mafelelo a mabotse. Go ka ba bjalo le ka rena.

36:15-17. Jehofa o na le kwelobohloko e bile ga a fele pelo. Lega go le bjalo, kwelobohloko ya gagwe le go se fele pelo ga gagwe di na le mellwane. Batho ba swanetše go arabela gabotse modirong wa go bolela ka Mmušo e le gore ba phologe ge Jehofa a fediša tshepedišo ye e kgopo ya dilo.

36:17, 22, 23. Lentšu la Jehofa ka mehla le a phethagala.—1 Dikxoši 9:7, 8; Jeremia 25:9-11.

Puku e mo Tutueleditše go Gata Mogato

Dikoronika tša Bobedi 34:33 e re: “Josia [o ile] a fediša makxapha ka moka dinaxeng tša Ba-Isiraele bohle; ’me bohle ba ba hweditšwexo è le Ba-Isiraele a ba dira bahlanka ba Morêna Modimo wa bôná.” Ke’ng se se ilego sa tutueletša Josia gore a dire se? Ge mongwaledi e lego Safane a be a tliša puku yeo e sa tšwago go hwetšwa ya Molao wa Jehofa go Kgoši Josia, kgoši e ile ya kgopela gore e balwe ka go hlaboša. Josia o ile a kgongwa ke seo a bego a se kwa moo a ilego a fetša bophelo bja gagwe ka moka a tšwetša pele borapedi bjo bo sekilego ka mafolofolo.

Go bala Lentšu la Modimo le go naganišiša ka seo re se balago go ka re kgoma kudu. Na go naganišiša ka pego ya dikgoši tšeo di lego lešikeng la Dafida ga go re kgothaletše gore re ekiše mehlala ya bao ba ilego ba bota Jehofa gomme ba phema mekgwa ya bao ba bego ba sa mmote? Puku ya Dikoronika tša Bobedi e re tutueletša gore re ineele go Modimo wa therešo ka mo go feletšego gomme re dule re mmotegela. Molaetša wa yona ruri o a phela e bile ke o matla.—Ba-Hebere 4:12.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 19 Bakeng sa dipotšišo tša mabapi le go kgakolwa ga tempele le dithuto tše dingwe tšeo re ithutago tšona thapelong ya Salomo tiragalong yeo, bona Morokami wa July 1, 2005, matlakala 28-31.

^ ser. 23 Bakeng sa lenaneo la tatelano ya mašika a dikgoši tša Juda, bona Morokami wa August 1, 2005, letlakala 12.

[Seswantšho go letlakala 18]

Na o tseba lebaka leo ka lona dikgomo e bego e le seswantšho se se swanetšego bakeng sa go thekga mogopo o mogolo?

[Diswantšho go letlakala 21]

Le ge Josia a se a ka a thušwa gakaalo ge e be e sa le ngwana, o ile a gola a ba monna yo a botegago go Jehofa