Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Haramagedone—Mathomo a Dilo tše di Thabišago

Haramagedone—Mathomo a Dilo tše di Thabišago

Haramagedone—Mathomo a Dilo tše di Thabišago

LENTŠU “Haramagedone” le tšwa go polelwana ya Sehebere e lego “Har–Magedon,” goba “Thaba ya Megido.” Le hwetšwa go Kutollo 16:16, yeo e rego: “Ó ba bokanthšitše felô mo xo bitšwaxo Haramagedone.” Ke bomang bao ba bokantšwego mo Haramagedone, gomme ka baka la’ng? Ditemaneng tše pedi tša pele ga ye, go Kutollo 16:14, re bala gore: “Dikxoši tša lefase ka moka” di bokantšwe “xo ya ntweng ya mohla-moxolo wa Modimo Ra-matla-ohle.” (Mongwalo o sekamego ke wa rena.) Gantši ditemana tšeo di tsoša dipotšišo tše dingwe tše di kgahlišago kudu. “Dikxoši” tše di lwela kae? Di lwela’ng, gomme di lwa le mang? Na di tla diriša dibetša tša go fediša batho ka bontši, go etša ge ba bantši ba dumela? Na go na le batho bao ba tlago go phologa Haramagedone? Anke Beibele e re nee dikarabo.

Na polelwana “Thaba ya Megido” e bontšha gore Haramagedone e tla lwelwa thabeng e itšego yeo e lego ka Bohlabela bja Magareng? Aowa. Sa pele ke gore thaba e bjalo ga e gona—lefelong leo Megido ya bogologolo e bego e le go lona, go na le mmoto wa botelele bja dimithara tše 20 wo o ukametšego lefelo leo e lego molala. Go oketša moo, tikologo e lego kgaufsi le Megido ke e nyenyane kudu, gomme “dikxoši tša lefase, le madirá a tšôna” di ka se felele go yona. (Kutollo 19:19) Lega go le bjalo, Megido e be e le lefelo leo go lona go lwewago dintwa tša mahlo a mahwibidu le tša makgaola-kgang historing ya ka Bohlabela bja Magareng. Ka gona, leina Haramagedone le swantšhetša ntwa ya makgaola-kgang, yeo go yona go nago le motho o tee feela yo go lego molaleng gore o tla fenya.—Bona lepokisi le le rego “Megido—Seswantšho se se Swanetšego,” go letlakala 5.

Haramagedone ga se ntwa feela magareng ga ditšhaba tša lefase, ka ge Kutollo 16:14 e bolela gore “dikxoši tša lefase ka moka” di ipopa ngatana e tee “ntweng ya mohla-moxolo wa Modimo Ra-matla-ohle.” Jeremia o boletše ka boporofeteng bja gagwe bjo bo buduletšwego gore “babolawa ba Morêna” ba tla gašana “thokô tšohle xo ya kwa dipheletšong tša [lefase].” (Jeremia 25:33) Ka gona, Haramagedone ga se ntwa ya batho yeo e lwewago lefelong le itšego ka Bohlabela bja Magareng. Ke ntwa ya Jehofa, gomme e tla lwewa lefaseng ka moka.

Lega go le bjalo, ela hloko gore go Kutollo 16:16, Haramagedone e bitšwa ‘lefelo.’ Ka Beibeleng, ‘lefelo’ le ka swantšhetša boemo—tabeng ye, boemo ke gore lefase ka moka le tla ipopa ngatana e tee ge le e-lwa le Jehofa. (Kutollo 12:6, 14) Ntweng ya Haramagedone ditšhaba ka moka tša lefase di tla ipopa ngatana e tee kgahlanong le “madirá a lexodimong” ao molaodi wa ona Jesu Kriste e lego “Kxoši ya maxoši, Morêna wa marêna.”—Kutollo 19:14, 16.

Go thwe’ng ka mabare-bare a gore Haramagedone e tla ba polao e sehlogo yeo e akaretšago dibetša tša go bolaya batho ka bontši goba go thulana ga makoko a legodimong? Na Modimo yo lerato o be a ka fediša batho le legae la bona e lego lefase ka tsela e bjalo e tšhošago? Aowa. O bolela ka go lebanya gore ga se a bopa lefase “ya ba la lefêla” eupša ‘o le bopetše gore le dulwe ke batho.’ (Jesaya 45:18; Psalme 96:10) Ka ntwa ya Haramagedone, Jehofa a ka se fediše lefase la rena ka mollo. Go e na le moo, o tla “senya basenya-lefase.”—Kutollo 11:18.

Haramagedone e tla tla Neng?

Go theoša le nywaga-kgolo, go be go dutše go e-na le potšišo yeo e bego e tsoša dikakanyetšo tše dintši e rego, Haramagedone e tla tla neng? Go hlahloba puku ya Kutollo ka thušo ya dikarolo tše dingwe tša Beibele go ka re thuša go lemoga nako ya ntwa ye ya bohlokwa kudu. Kutollo 16:15 e tswalanya Haramagedone le go tla ga Jesu bjalo ka lehodu. Le gona, seswantšho-kgopolo seo se dirišitšwe ke Jesu ge a be a hlalosa go tla ga gagwe go tlo phetha kahlolo tshepedišong ye ya dilo.—Mateo 24:43, 44; 1 Ba-Thesalonika 5:2.

Go etša ge go phethagala ga diporofeto tša Beibele go bontšhitše, ga e sa le go tloga ka 1914 re be re dutše re phela mehleng ya bofelo ya tshepedišo ye ya dilo. * Seo se tlago go swaya karolo ya mafelelo ya mehla ye ya bofelo ke nako yeo Jesu a e biditšego “ma-setla-pelo . . . a maxolo.” Beibele ga e bolele gore a tlo tšea nako e kaakang, eupša dikotsi tšeo a tlago go di tliša e tla ba tše mpe kudu go feta tšeo lefase le kilego la di bona. Masetla-pelo ao a magolo a tla fedišwa ka Haramagedone.—Mateo 24:21, 29.

Ka ge Haramagedone e le “[ntwa] ya mohla-moxolo wa Modimo Ra-matla-ohle,” (Mongwalo o sekamego ke wa rena.) ga go na selo seo batho ba ka se dirago go e diegiša. Jehofa o beile “lebaka” leo ntwa yeo e tlago go thoma ka lona. E “ka se diêxe.”—Habakuku 2:3.

Modimo wa go Loka o lwa Ntwa ya Toka

Lega go le bjalo, ke ka baka la’ng Modimo a nyaka go lwa ntwa kgahlanong le lefase ka moka? Haramagedone e tswalana kgaufsi le se sengwe sa dika tša gagwe tše dikgolo, e lego toka. Beibele e re: “Morêna ó rata tša tokô.” (Psalme 37:28) O bone ditiro ka moka tšeo di bontšhago go hloka toka tšeo di bego di dutše di direga historing ya batho. Ka ge a rata toka, go molaleng gore se se ile sa mo nyamiša. Ka gona, o kgethile Morwa wa gagwe gore a lwe ntwa ya toka e le gore a kgone go fediša tshepedišo ye ka moka e kgopo.

Ke Jehofa feela yo a kgonago go lwa ntwa e lokilego e le ka kgonthe yeo go yona go fedišwago feela bao ba swanetšego go fedišwa gomme gwa phološwa batho ba dipelo tše di lokilego, lefelong le ge e le lefe leo ba ka bago ba le go lona lefaseng. (Mateo 24:40, 41; Kutollo 7:9, 10, 13, 14) Le gona, ke yena feela yo a nago le tshwanelo ya go buša lefase ka moka, ka ge le hlodilwe ke yena.—Kutollo 4:11.

Jehofa o tla diriša mokgwa ofe bakeng sa go fediša manaba a gagwe? Ruri ga re tsebe. Seo re se tsebago ke gore o na le mokgwa wa go fediša ditšhaba tše kgopo ka mo go feletšego. (Jobo 38:22, 23; Tsefanya 1:15-18) Lega go le bjalo, barapedi ba Modimo ba lefaseng ba ka se lwe ntweng ye. Pono e lego go Kutollo kgaolo 19 e bontšha gore ke madira a legodimong feela ao a tlago go thuša Jesu Kriste ntweng ye. Ga go le o tee wa Bakriste ba lefaseng bao ba hlankelago Jehofa yo a tlago go tšea karolo go yona.—2 Koronika 20:15, 17.

Modimo yo Bohlale o Nea Temošo e Lekanego

Go thwe’ng ka baphologi? Ke therešo gore ga go na yo a swanetšego go fedišwa ka Haramagedone. Moapostola Petro o itše: “Morêna . . . xa a rate xe xo na le ba ba lahlêxaxo; ó rata xe bohle ba ka fihlêla thsokoloxô.” (2 Petro 3:9) Le gona, Moapostola Paulo o boletše gore Modimo o “[rata] xore batho bohle ba phološwê ba fihlêlê tsebô ya therešô.”—1 Timotheo 2:4.

E le gore seo se kgonege, Jehofa ka bohlale o ile a kgonthišetša gore ‘ditaba tše dibotse tša mmušo’ di bolelwa lefaseng ka moka, ka maleme a makgolo. Batho gohle ba newa sebaka sa gore ba phologe le gore ba phološwe. (Mateo 24:14, bapiša le NW; Psalme 37:34; Ba-Filipi 2:12.) Bao ba ratago ditaba tše dibotse ba ka phologa Haramagedone gomme ba phela ka mo go sa felego ba phethagetše lefaseng la paradeise. (Hesekiele 18:23, 32; Tsefanya 2:3; Ba-Roma 10:13) Na se ga se seo motho a ka letelago gore Modimo yo e lego lerato a se dire?—1 Johane 4:8.

Na Modimo yo Lerato a ka lwa?

Lega go le bjalo, ba bangwe ba ipotšiša lebaka leo ka lona Modimo yo e lego mohlala o mobotse wa lerato a ka bakago lehu le go fediša batho ba bantši. Boemo bjo bo ka swantšhwa le ngwako wo o hlasetšwego ke magotlo. Ruri mong wa ntlo o swanetše go šireletša boemo bja tša maphelo bja lapa la gagwe ka go fediša magotlo a, na o be a ka se dire bjalo?

Ka mo go swanago, lerato le legolo leo Jehofa a ratago batho ka lona ke lona leo le dirago gore go lwewe ntwa ye ya Haramagedone. Morero wa Modimo ke go dira gore lefase e be paradeise le go dira gore batho ba boele e be ba phethagetšego gomme ba be khutšong, go se na “e a ba thšošaxo.” (Mika 4:3, 4; Kutollo 21:4) Ka gona, go swanetše go dirwa’ng ka bao ba beago khutšo le tšhireletšego ya ba bangwe kotsing? Modimo o swanetše go fediša batho bao ba swanago le magotlo—ba kgopo ka tsela e sa laolegego—bakeng sa go thuša baloki.—2 Ba-Thesalonika 1:8, 9; Kutollo 21:8.

Dintwa tše dintši le tšhollo ya madi lehono di bakwa ke pušo ya batho ba sa phethagalago le go phegelela mediro ya botšhaba ka tsela ya boithati. (Mmoledi 8:9) Ka ge mebušo e mentši ya batho e tsoma go ba matla kudu, e hlokomologa ka mo go feletšego Mmušo wa Modimo o hlomilwego. Ga go na seo se bontšhago gore e tla tlogela go buša e le gore e šuthele Modimo le Kriste gore ba buše. (Psalme 2:1-9) Ka gona, mebušo e bjalo e swanetše gore e fedišwe e le gore Mmušo wa Jehofa ka Kriste o newe sebaka sa go buša. (Daniele 2:44) Haramagedone e swanetše go lwewa e le gore kgang ya mabapi le gore ke mang a nago le tshwanelo ya go buša polanete ye le batho e rarollelwe sa ruri.

Jehofa o tla tsena ditaba gare ka mafolofolo ntweng ya Haramagedone bakeng sa go hola batho. Maemong a lefase ao a mpefalago, ke pušo ya Modimo e phethagetšego feela yeo e tlago go kgotsofatša dinyakwa tša batho ka mo go feletšego. Ke ka Mmušo wa gagwe feela moo khutšo ya kgonthe le katlego di tlago go ba gona. Maemo a lefase a be a tla ba bjang ge nkabe Modimo a be a ka se tsene ditaba gare? Na lehloyo, bošoro le dintwa di ka se tšwele pele di tlaiša batho go etša ge di be di ba tlaiša nywaga-kgolong yeo batho ba bušitšego ka yona? Ntwa ya Haramagedone ge e le gabotse e tla lwewa bakeng sa go re hola!—Luka 18:7, 8; 2 Petro 3:13.

Ntwa Yeo e Tlago go Fediša Dintwa ka Moka

Haramagedone e tla fihlelela selo seo go se nago ntwa yeo e kilego ya se fihlelela—e tla fediša dintwa ka moka. Ke mang yo a sa hlologelego go bona letšatši leo ka lona dintwa di ka se sa bago gona? Lega go le bjalo, batho ba lekile go fediša dintwa eupša ba paletšwe. Go leka ga bona leboelela go fediša dintwa eupša ba palelwa, go fo gatelela therešo ya mantšu a Jeremia a rego: “Morêna, ke a tseba; motho tsela y’axwe xa’ e buše; le monna mo a yaxo xa’ ikiše, le xe a xata a tiiša.” (Jeremia 10:23) Beibele e holofetša mabapi le seo Jehofa a tlago go se fihlelela ge e re: “Mo-fediša-dintwa xo fihla mafelong a lefase, Mo-rôbaka-mará, Mo-thokxa-marumô, Mo-thšuma-dikôtsê-ka-mollô!”—Psalme 46:8, 9.

Ge ditšhaba di tla ba di e-lwa ka dibetša tše di bolayago e bile di nyaka go senya lefase, Mmopi wa lefase o tla gata mogato—ka ntwa yeo go bolelwago ka yona ka Beibeleng ya Haramagedone! (Kutollo 11:18) Ka gona, ntwa ye e tla fihlelela seo batho bao ba boifago Modimo go theoša le nywaga ba bego ba se kganyoga. E tla dira gore pušo e swanetšego ya Mong wa lefase e lego Jehofa Modimo e kgethagatšwe tlholong ya gagwe ka moka.

Ka gona, Haramagedone ga se ya swanela go boifša ke bao ba ratago toka. Go e na le moo, e swanetše go ba nea motheo wa kholofelo. Ntwa ya Haramagedone e tla fediša kgobogo le bokgopo ka moka lefaseng gomme ya šuthela tshepedišo e mpsha ya dilo ya go loka ka tlase ga pušo ya Mmušo wa Modimo ka Mesia. (Jesaya 11:4, 5) Go e na le gore Haramagedone e be bofelo bjo bo tšhošago bja lefase, e tla swaya mathomo a dilo tše di thabišago go batho ba lokilego bao ba tlago go phela ka mo go sa felego lefaseng la paradeise.—Psalme 37:29.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 9 Bona puku ya Tsebo e Išago Bophelong bjo bo sa Felego, kgaolo 11, yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 5]

MEGIDO—SESWANTŠHO SE SE SWANETŠEGO

Megido ya bogologolo e be e le lefelong le le swanetšego kudu, ka ge e be e ukametše karolo ya ka bodikela ya Moedi o nonnego wa Jeseriele, ka leboa la Isiraele. E be e laola dikgwebo tšeo di bego di dirwa dinageng tše dingwe le ditsela tša bahlabani tšeo di bego di phatša moo. Ka gona, Megido e ile ya ba lefelo leo go lona go lwelwago dintwa tša makgaola-kgang. Moprofesara Graham Davies o ngwadile ka pukung ya gagwe ya Cities of the Biblical World—Megiddo gore: “Motseng wa Megido . . . babapatši le bafaladi ba tšwago dinageng tše di fapa-fapanego ba be ba kgona go tsena gabonolo; eupša ka nako e swanago motse wo, ge e ba o be o e-na le matla a lekanego, o be o ka kgona go laola ditsela tšeo go tsenwago ka tšona wa ba wa laola ditsela tša babapatši le tša ntwa. Ka gona, ga go makatše gore motse wo e be e le . . . moputso woo o bego o lwelwa gomme ge o thopilwe o be o šireletšwa kudu.”

Histori e telele ya Megido e thomile ngwaga-keteng wa bobedi B.C.E. ge mmuši wa Egipita e lego Thutmose III a be a fenya babuši ba Kanana moo. E ile ya tšwela pele ka nywaga-kgolo e mentši go fihla ka 1918 ge Molaodi wa Madira wa Brithania e lego Edmund Allenby a be a fenya madira a Turkey ka tsela e kwešago bohloko. E be e le gona kua Megido moo Modimo a ilego a thuša Moahlodi Baraka gore a fenye Kgoši ya mo-Kanana e lego Jabini ka tsela e lešago dihlong. (Baahlodi 4:12-24; 5:19, 20) Moahlodi Gideoni o ile a fenya ba-Midiane tikologong yona yeo. (Baahlodi 7:1-22) E bile e be e le gona moo mo Kgoši Ahasia le Kgoši Josia ba bolaetšwego gona.—2 Dikxoši 9:27; 23:29, 30.

Ka gona, ke mo go swanetšego go tswalanya Haramagedone le lefelo leo, ka ge e le lefelo leo go lona go lwetšwego dintwa tše dintši tša makgaola-kgang. Ke seswantšho se se swanetšego sa go fenya ga Modimo manaba a gagwe ka moka ka mo go feletšego.

[Mothopo]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Diswantšho go letlakala 7]

Lefaseng ka bophara, batho ba neilwe temošo le sebaka sa gore ba phologe Haramagedone

[Seswantšho go letlakala 7]

Haramagedone e tla swaya mathomo a dilo tše di thabišago