Na o a Gopola?

Na o thabetše go bala ditokollo tša morago bjale tša Morokami? Bona ge e ba o ka kgona go araba dipotšišo tše di latelago:

• Ke ka baka la’ng sebe sa mathomo—go se kwe ga Adama—se ka swantšhwa le bolwetši bja leabela?

Se swana le bolwetši ka baka la gore Adama o fetišeditše sebe go bana ba gagwe. Ka gona le rena re abetše bofokodi bja sebe, go etša ge bana ba bangwe ba abela bolwetši go batswadi ba bona.—8/15, letlakala 5.

• Ke methopo efe ya motheo yeo e bakago bošoro bjo bo tšwelago pele mehleng ya lehono?

Sathane o leka go aroganya batho le Jehofa ka go bjala moya wa bošoro ka dipelong tša bona, a diriša dilo tše bjalo ka difilimi, mmino le dipapadi tša di-computer tšeo di tutueletšago babapadi ba tšona go ba sehlogo le go bolaya. Bošoro bjo bo lego mekerong ya ditaba bo tutueleditše ditiro tše dintši tša bošoro.—9/1, letlakala 29.

• Pontio Pilato e be e le mang?

E be e le mokgomana wa mo-Roma wa maemo a tlasana yoo e ka bego e be e le mohlabani. Mmušiši wa Roma yo a bitšwago Tiberio o ile a kgetha Pilato gore e be tona-kgolo ya profense ya Judea ka 26 C.E. Tshekong ya Jesu, Pilato o be a theeditše ditatofatšo tšeo di bego di dirwa ke baetapele ba ba-Juda. E le go kgahliša batho bao, o ile a dumelela gore Jesu a bolawe.—9/15, matlakala 10-12.

• Ke “pontšho” efe yeo e begilwego go Mateo 24:3?

Pontšho ye e akaretša dibopego tše mmalwa tšeo ge di kopane di bopago leswao le tee leo le bopaganego goba seka. Pontšho e akaretša dintwa, tlala, dinkhu le ditšhišinyego tša lefase, le gona e tla thuša balatedi ba Jesu go lemoga “go ba gona” ga gagwe le “bofelo bja tshepedišo ye ya dilo.”—10/1, matlakala 4-5.

• Ba-Juda ba be ba dula mafelong afe ao a lego ka ntle ga Isiraele?

Lekgolong la pele la nywaga, ba ile ba hudugela ka bontši Siria, Asia Minor, Babele le Egipita, go feta moo go be go e na le dihlopha tše dinyenyane tšeo di bego di dula dinageng tšeo di bego di bušwa ke ba-Roma tša Yuropa.—10/15, letlakala 12.

• Na Mokriste a ka boloka letswalo la gagwe le hlwekile ge e ba a amogela mošomo wa go itlhama?

Go šoma mošomo wo o nyakago gore motho a sware sethunya goba sebetša se sengwe ke taba ya boikgethelo. Eupša mošomo o bjalo o ka bea motho kotsing ya molato wa madi ge a ka diriša sebetša seo gomme a bolaya goba a gobatša bao ba mo hlaselago goba bao ba itefeletšago. Mokriste yo a swarago sebetša se bjalo a ka se swanelege go hwetša ditokelo tše kgethegilego ka phuthegong. (1 Timotheo 3:3, 10)—11/1, letlakala 31.

• Bjalo ka ge lentšu “Haramagedone” le tšerwe polelwaneng e rego “Thaba ya Megiddo,” na ntwa ya Haramagedone e tla lwelwa thabeng ya Bohlabela bja Magareng?

Aowa. Ga go na thaba e bjalo ya Megiddo kua Isiraele, ge e se fela mmoto wo o ukametšego lefelo leo e lego molala. “Dikgoši tša lefase le madira a tšona” ba ka se lekane tikologong yeo. Ntwa e kgolo ya Modimo e tlo aparetša lefaseng lohle, gomme e tla fediša dintwa ka moka. (Kutollo 16:14, 16; 19:19; Psalme 46:8, 9)—12/1, matlakala 4-7.