Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

O Botile Modimo Gakaaka’ng?

O Botile Modimo Gakaaka’ng?

O Botile Modimo Gakaaka’ng?

“Sa pele Le tsomê mmušô wa Modimo.”—MATEO 6:33.

1, 2. Ke mogato ofe mabapi le mošomo wo lesogana le lengwe le ilego la o gata, gona ka baka la’ng?

LESOGANA le lengwe le be le nyaka go thuša ka phuthegong ya gabo lona. Bothata e be e le gore mošomo wa lona wa boiphedišo o be o šitišana le go ba gona ga lona dibokeng ka mehla. Le ile la lokiša boemo bjo bjang? Le ile la nolofatša bophelo bja lona, la tlogela mošomo, gomme ka nako e sa fetšego pelo la hwetša mošomo wo o bego o sa šitišane le mediro ya lona ya Bokriste. Lehono, le gola tšhelete e nyenyane kudu go feta pele, eupša le sa dutše le hlokomela dinyakwa tša lapa la lona gomme le kgona go thuša kutšwanyana ka phuthegong.

2 Na o kwešiša lebaka leo ka lona lesogana leo le gatilego mogato o bjalo? Na o be o ka gata mogato o swanago ge nkabe o be o le boemong bjo le bego le le go bjona? Ke mo go retegago gore Bakriste ba bantši ba dirile bjalo, gomme ditiro tša bona di bontšha gore ba dumela kholofetšo ya Jesu e rego: “Sa pele Le tsomê mmušô wa Modimo le tokô ya wôna; ké mo Le tl’o xo ekeletšwa ka tšeo ka moka.” (Mateo 6:33) Ba bota Jehofa gore o tla ba šireletša go e na le go bota lefase.—Diema 3:23, 26.

3. Ke ka baka la’ng ba bangwe ba ka ipotšiša ge e ba go kgonega lehono go etiša Mmušo wa Modimo pele?

3 Ka baka la dinako tše thata tšeo re phelago go tšona, ba bangwe ba ka ipotšiša ge e ba lesogana leo le dirile phetho e bohlale. Lehono, batho ba bangwe ka lehlakoreng le lengwe ke badiidi bao ba hlokago le pudi ya leleme le letala mola ba bangwe ka lehlakoreng le lengwe ba humile le dinala. Batho ba bantši dinageng tše di diilago ba leka ka matla go tsoma sebaka le ge e le sefe sa go nolofatša maphelo a bona kutšwanyana. Ka lehlakoreng le lengwe, batho ba bantši dinageng tše di humilego ba ikwa ba gapeletšega go kgomarela maemo a bona a bophelo go sa šetšwe maemo a tša boiphedišo ao a fokolago, go fetoga ga mešomo le bathwadi bao ba dulago ba ba nyaka mo gontši. Ka baka la kgateletšo yeo e akaretšwago tabeng ya go hwetša sa go iphediša, ba bangwe ba ka ipotšiša gore, ‘Na go sa dutše go kgonega go tsoma Mmušo pele?’ Bakeng sa go thuša go araba potšišo yeo, ela hloko batheetši bao Jesu a bego a bolela le bona.

‘Le se ke la Belaela’

4, 5. Jesu o bontšhitše bjang gore go a kgonega gore batho ba Modimo ba se ke ba tshwenyega ka mo go feteletšego ka mathata a letšatši le letšatši?

4 Jesu o be a le Galilea, a bolela le lešaba le legolo la batho bao ba tšwago mafelong a mantši. (Mateo 4:25) Gare ga batho bao, e be e le ba mmalwa feela bao ba bego ba humile. Go bonagala ba bantši ba be ba diila. Lega go le bjalo, Jesu o ba kgothaleditše gore ba se ke ba etiša lehumo la dilo tše di bonagalago pele eupša ba etiše pele taba ya go kgobela selo se sengwe sa bohlokwa kudu—lehumo la moya. (Mateo 6:19-21, 24) O itše: “Le se kê la belaêlêla bophelô bya lena la re: Re tlo ja’ng? Re tlo nwa’ng? Le mmele Le se kê la o belaêlêla la re: Re tlo apara’ng? Afa bophelô xa bo fete dijô ka boxolo? Le mmele, afa xa o fetiše seaparô?”—Mateo 6:25.

5 Go batho ba bantši bao ba bego ba theeditše, taba yeo Jesu a bego a e bolela e ka ba e ile ya kwagala e sa kgonege. Ba be ba tseba gore ge ba sa šome ka thata, malapa a bona a tla goga ka kgara. Lega go le bjalo, Jesu o ba gopoditše ka dinonyana. Dinonyana di swanetše go ikhweletša dijo le marobalo letšatši le lengwe le le lengwe, lega go le bjalo, Jehofa o a di hlokomela. Jesu gape o boletše mabapi le tsela yeo Jehofa a hlokomelago matšoba a naga, e lego botse bjo bo fetago bja Salomo letagong la gagwe ka moka. Ge e ba Jehofa a hlokomela dinonyana le matšoba, ge e le rena o tla re hlokomela kudu le go feta. (Mateo 6:26-30) Go etša ge Jesu a boletše, maphelo (meoya) a rena le mebele ya rena di bohlokwa kudu go feta dijo tše re di rekago gore re dule re phela le diaparo tšeo re di rekago gore re apeše mebele ya rena. Ge e ba re diriša maiteko a rena ka moka bakeng sa go fo iphepa le go ikapeša, re sa beele selo ka thoko bakeng sa go hlankela Jehofa, re lahlegelwa ke morero wa bophelo ka bowona.—Mmoledi 12:13.

Pono e Leka-lekanego

6. (a) Bakriste ba na le boikarabelo bofe? (b) Bakriste ba bota mang ka mo go feletšego?

6 Ke therešo gore Jesu ga se a ka a kgothaletša batheetši ba gagwe gore ba kgaotše go šoma gomme ba emele gore Modimo a hlokomele malapa a bona ka tsela e itšego. Gaešita le dinonyana di swanetše go inyakela dijo di be di nyakele le mafotwana a tšona. Ka baka leo, Bakriste ba pele ba be ba swanetše go šoma e le gore ba tle ba hwetše sa go ja. Ba be ba swanetše go hlokomela boikarabelo bja lapa. Bakriste bao e bego e le bahlanka le bao e bego e le makgoba ba be ba swanetše go šomela beng ba bona ka thata. (2 Ba-Thesalonika 3:10-12; 1 Timotheo 5:8; 1 Petro 2:18) Gantši moapostola Paulo o be a šoma e le modiri wa ditente bakeng sa go itlhokomela. (Ditiro 18:1-4; 1 Ba-Thesalonika 2:9) Lega go le bjalo, Bakriste bao ba be ba sa ithekga ka mošomo wa tša boiphedišo bakeng sa tšhireletšego. Ba be ba bota Jehofa. Ka baka leo, ba be ba e-na le khutšo ya monagano yeo batho ba bangwe ba bego ba se nayo. Mopsalme o itše: “Ba ba botilexo Morêna ba etša thaba ya Tsione ye e sa šuthexo.”—Psalme 125:1.

7. Pono ya motho yo a sa botego Jehofa ka mo go tiilego e ka ba e le efe?

7 Motho le ge e le ofe yo a sa botego Jehofa ka mo go feletšego a ka nagana ka tsela e fapanego. Batho ba bantši ba lebelela lehumo la dilo tše di bonagalago e le tšhireletšo e kgolo. Ka gona, batswadi ba kgothaleditše bana ba bona gore ba fetše nako e ntši ya ge ba tsena bogolong ba le thutong ya maemo a phagamego, ba holofela gore e tla ba hlamela gore ba hwetše mošomo o lefago gabotse. Ka manyami, batswadi ba bangwe ba Bakriste ba ile ba lahlegelwa kudu ka go senya nako le boiteko thutong e bjalo, ka ge bana ba bona ba ile ba se sa lebiša tlhokomelo dilong tša moya gomme ba phegelela dipakane tša dilo tše di bonagalago.

8. Bakriste ba kgomarela boemo bofe bjo bo leka-lekanego?

8 Ka baka leo, Bakriste ba bohlale ba lemoga gore keletšo ya Jesu e šoma kudu lehono go swana le kamoo e bego e šoma ka gona lekgolong la pele la nywaga, gomme ba leka go leka-lekanya dilo. Gaešita le ge ba swanetše go fetša nako e ntši mošomong wa boiphedišo e le gore ba hlokomele boikarabelo bja Mangwalo, ga ba dumelele go nyakega ga gore ba hwetše mogolo go ba hlokomološa ditaba tša bohlokwa kudu tša moya.—Mmoledi 7:12.

“Lesang xo Belaêla”

9. Ke kgonthišetšo efe yeo Jesu a e neago bao ba botago Jehofa ka mo go feletšego?

9 Thutong ya gagwe ya Thabeng, Jesu o kgothaleditše batheetši ba gagwe gore: “Lesang xo belaêla la re: Re tlo ja’ng? Re tlo nwa’ng? Re tlo apara’ng? Tšeo ka moka ké tše badithšaba ba di tsomaxo ka kudu. Xe e le Tataweno wa maxodimong ó tseba xobane le lena tšeo ka moka Le phela ka tšôna.” (Mateo 6:31, 32) Ruri a ke mantšu ao a kgothatšago! Ge e ba re bota Jehofa ka mo go feletšego, o tla dula a le gona bakeng sa go re thekga. Lega go le bjalo, mantšu a Jesu ke ao gape a šišinyago kgopolo. A re gopotša gore ge e ba re phegelela “ka kudu” dilo tše di bonagalago, gona re nagana go swana le “badithšhaba,” e lego batho bao e sego Bakriste ba therešo.

10. Ge lesogana le be le batamela Jesu bakeng sa go kgopela keletšo, Jesu o ile a utolla bjang seo lesogana le le bego le se rata kudu?

10 Tiragalong e nngwe, lesogana le le humilego le dinala le ile la botšiša Jesu mabapi le seo le swanetšego go se dira gore le hwetše bophelo bjo bo sa felego. Jesu o ile a le gopotša ka dilo tše di nyakegago Molaong, wo ka nako yeo o bego o sa dutše o šoma. Lesogana le ile la kgonthišetša Jesu ka gore: “Tšeo ka moka ke di lotile xo tloxa byaneng bya-ka; ke sa hlaêlêlwa ke eng?” Ba bantši ba ka ba ba ile ba kwa karabo ya Jesu e sa kgonege. O itše: “Xe O rata xo ba yo-bolo-ka-tlalô, xôna yaa O rekišê tše O naxo natšô’, O di abêlê bahloki, ’me O tlê O ntatêlê.” (Mateo 19:16-21) Lesogana le sepetše le nyamile, ka gobane le be le sa nyake go ipona le lahlegetšwe ke lehumo la lona. Go sa šetšwe gore le be le rata Jehofa gakaakang, le be le rata dilo tšeo le bego le e-na le tšona go mo feta.

11, 12. (a) Ke mantšu afe a kwagalago ao Jesu a a boletšego mabapi le lehumo? (b) Dilo tšeo re nago le tšona e ka ba lepheko bjang tabeng ya go hlankela Jehofa?

11 Tiragalo yeo e ile ya dira gore Jesu a bolele selo se sengwe seo se bego se sa letelwa, a re: “Go tla ba thata go mohumi gore a tsene mmušong wa magodimo. . . . Go bonolo gore kamela e tsene ka lešobana la nalete go e na le gore mohumi a tsene mmušong wa Modimo.” (Mateo 19:23, 24, NW) Na Jesu o be a bolela gore ga go na mohumi yo a tla tsenago Mmušong? Aowa, ka gobane o tšwetše pele ka gore: “Xo Modimo ké mo xo kxônêxaxo tšohle.” (Mateo 19:25, 26) Ee, ka thušo ya Jehofa, bahumi ba bangwe morago kua e ile ya ba Bakriste bao ba tloditšwego. (1 Timotheo 6:17) Lega go le bjalo, go na le lebaka le le kwagalago leo le dirilego gore Jesu a bolele mantšu ao a makatšago. O be a nea temošo.

12 Ge e ba motho a rata dilo tšeo a nago le tšona kudu go etša ge go dirile lesogana lela la mohumi, seo e ka ba lepheko tabeng ya go hlankela ga gagwe Jehofa ka pelo e feletšego. Seo e ka ba therešo ka motho yo a šetšego a humile le ka yo a “rataxo xo huma.” (1 Timotheo 6:9, 10) Go bota dilo tše di bonagalago ka mo go feteletšego go ka dira gore motho a se ke a ‘lemoga dinyakwa tša gagwe tša moya.’ (Mateo 5:3) Ka baka leo, a ka no se ikwe a nyaka go thekgwa ke Jehofa ka tšona. (Doiteronomio 6:10-12) A ka nyaka gore a swarwe ka tsela e kgethegilego ka phuthegong. (Jakobo 2:1-4) Le gona a ka fetša nako ya gagwe e ntši a thabela lehumo la gagwe go e na le go hlankela Jehofa.

Hlagolelang Pono e Nepagetšego

13. Batho ba Laoditsea ba be ba e-na le pono efe e fošagetšego?

13 Batho ba bangwe bao ba bego ba e-na le pono e fošagetšego mabapi le dilo tšeo ba nago le tšona e be e le ba phuthego ya Laoditsea ya lekgolong la pele la nywaga. Jesu o ba boditše gore: “O re: Ke mohumi, ke ruile! Xa ke hloke selô!—’me xa O tsebe xe O le yo madi-mabe, xe O nyamiša, xe O le modiitšana, xe O le sefofu, xe O hlobotše.” Ga se lehumo leo ba-Laoditsea ba bego ba e-na le lona le le dirilego gore ba be boemong bjo bjalo bjo bo nyamišago bja moya. E be e le taba ya gore ba botile mahumo go e na le go bota Jehofa. Ka baka leo, ba be ba le bololo moyeng, gomme Jesu o be a le kgaufsi le go ba “thswa.”—Kutollo 3:14-17.

14. Ke ka baka la’ng Bakriste ba ba-Hebere ba ile ba swanelwa ke theto ya Paulo?

14 Ka lehlakoreng le lengwe, Paulo o ile a reta boemo bja kgopolo bjo Bakriste ba ba-Hebere ba bego ba e-na le bjona nakong ya mathomo ya tlaišo. O itše: “Ba ba xolexilwexo Le ba kwetše bohloko; xe ba Le hlakola dilô tša lena, la kxôtlêlêla Lè thabile, Lè tseba xobane kwa maxodimong Le ithuetše lehumô le le fetaxo dilô tšeo, lehumô le le dulaxo lè le xôna.” (Ba-Hebere 10:34) Bakriste bao ba be ba sa kwešwa bohloko ke go lahlegelwa ke dilo tšeo ba bego ba e-na le tšona. Ba ile ba dula ba thabile ka gobane ba be ba dula ba swere selo sa bohlokwa kudu seo ba nago le sona, e lego ‘lehumo la bona leo le fetago dilo tšeo, lehumo le le dulago le le gona.’ Go swana le mmapatši wa seswantšhong sa Jesu yo a ilego a gafa dilo ka moka bakeng sa perela e tee ya bohlokwa, ba be ba ikemišeditše go se hlokomologe kholofelo ya Mmušo, go sa šetšwe seo ba bego ba swanetše go se dira. (Mateo 13:45, 46, NW) A boemo bja kgopolo bjo bobotse gakaakang!

15. Mosadi wa Mokriste kua Liberia o ile a etiša mediro ya Mmušo pele ka tsela efe?

15 Ba bantši lehono ba hlagoletše boemo bja kgopolo bjo bobotse bjo bo swanago le bjo. Ka mohlala, kua Liberia, mosadi yo mofsa wa Mokriste o ile a newa sebaka sa go ithuta yunibesithing. Nageng yeo, sebaka se bjalo se lebelelwa e le tsela e išago bokamosong bjo bo bolokegilego. Lega go le bjalo, e be e le mmulamadibogo, e lego moebangedi wa nako e tletšego, gomme a amogetše taletšo ya go yo hlankela e le mmulamadibogo yo a kgethegilego wa nakwana. O ile a kgetha go tsoma Mmušo pele le go dula tirelong ya nako e tletšego. O ile a boela kabelong ya gagwe gomme a thoma dithuto tše 21 tša Beibele ka dikgwedi tše tharo. Kgaetšedi yo yo mofsa gotee le ba bangwe ba dikete bao ba swanago le yena ba tsoma Mmušo pele, gaešita le ge ba ka lahlegelwa ke dilo tše di bonagalago tšeo ba ka bago le tšona. Ba kgona bjang go dula ba e-na le kgopolo e bjalo lefaseng le leo le ratago dilo tše di bonagalago? Ba hlagoletše dika tše dibotse tše mmalwa. Anke re ahla-ahleng tše dingwe tša tšona.

16, 17. (a) Ke ka baka la’ng boipoetšo bo le bohlokwa e le gore re bote Jehofa? (b) Ke ka baka la’ng re swanetše go bota dikholofetšo tša Modimo?

16 Boipoetšo: Beibele e re: “Bôʹta Modimo ka pelo ka moka; O se ké wa ithêkxa ka xo fo re: Ke n’e thlaloxanyô. Ditseleng tša xaxo tšohle tseba Yêna; ké mo Yêna a tl’o xo Xo thulêla tsela. O se kê wa ithsema yo bohlale.” (Diema 3:5-7) Ka dinako tše dingwe, tsela e itšego e ka bonagala e swanetše go ya ka kgopolo ya lefase. (Jeremia 17:9) Lega go le bjalo, Mokriste wa kgonthe o ithekgile ka Jehofa bakeng sa tlhahlo. (Psalme 48:14) ‘Ditseleng tša gagwe tšohle’—ditabeng tša phuthego, thuto goba mošomo wa boiphedišo, boiketlo goba selo le ge e le sefe se sengwe—o tsoma keletšo ya Jehofa ka boipoetšo.—Psalme 73:24.

17 Go bota dikholofetšo tša Jehofa: Paulo o itše: “E a batamêlaxo Modimo ó swanetše xo dumêla xore Modimo ó xôna, le xore ba ba Mo nyakaxo ó a ba putsa.” (Ba-Hebere 11:6) Ge e ba re belaela gore Jehofa o tla phethagatša dikholofetšo tša gagwe, ‘go diriša lefase le ka botlalo’ go ka bonagala e le gabohlale. (1 Ba-Korinthe 7:31, bapiša le NW.) Ka lehlakoreng le lengwe, ge e ba tumelo ya rena e le matla, re tla ikemišetša go tsoma Mmušo pele. Tumelo e matla e ka hlagolelwa bjang? Ka go batamela kgaufsi le Jehofa ka thapelo ya ka mehla le e tšwago pelong gotee le ka thuto ya ka mehla ya motho ka noši. (Psalme 1:1-3; Ba-Filipi 4:6, 7; Jakobo 4:8) Ka go swana le Kgoši Dafida, re ka rapela ka gore: “Nna ke botile Wene Morêna, ke re Modimo wa-ka ké Wene. Botho bya xaxo ké byo boxoloxolo.”—Psalme 31:14, 19.

18, 19. (a) Go bota ga rena Jehofa go matlafatšwa bjang ke go ba mafolofolo? (b) Ke ka baka la’ng Mokriste a swanetše go rata go ikgafa?

18 Go ba mafolofolo tirelong ya Jehofa: Paulo o ile a tswalanya go bota dikholofetšo tša Jehofa le go ba mafolofolo ge a be a ngwala gore: “Se re se dumaxo ké xore ka moka xa lena Le bônwê Lè na le phišêxô e byalo, xo fêlê xo phêthêxa se re se holofetšexo, xo bê xo fihlê bofêlô.” (Ba-Hebere 6:11) Ge e ba re swaregile tirelong ya Jehofa, o tla re thekga. Ka mehla ge re thekgwa ka tsela e bjalo, go mmota ga rena go a matlafala, re ‘tia matla re sa tekeme.’ (1 Ba-Korinthe 15:58) Tumelo ya rena e a mpshafatšwa gomme kholofelo ya rena e a matlafatšwa.—Ba-Efeso 3:16-19.

19 Go rata go ikgafa: Paulo o ile a tlogela mošomo o mobotse kudu wa boiphedišo e le gore a latele Jesu. Ruri o dirile kgetho e botse, gaešita le ge ka dinako tše dingwe bophelo bja gagwe bo be bo le thata ge bo lebelelwa ka leihlo la nama. (1 Ba-Korinthe 4:11-13) Jehofa ga a holofetše bophelo bja manobonobo, gomme bahlanka ba gagwe ka dinako tše dingwe ba kgotlelela mathata. Go rata ga rena go nolofatša tsela ya rena ya go phela le go ikgafa go hlatsela gore re tloga re ikemišeditše go hlankela Jehofa.—1 Timotheo 6:6-8.

20. Ke ka baka la’ng go se fele pelo go le bohlokwa go motho yo a beago mediro ya Mmušo pele?

20 Go se fele pelo: Morutiwa Jakobo o kgothaleditše Bakriste-gotee le yena gore: “Bana bešo! Le se feleng pelo Morêna a bê a fihlê.” (Jakobo 5:7) Lefaseng le la leema-ema, go thata go ba yo a sa felego pelo. Re nyaka gore dilo di direge ka pela. Eupša Paulo o re kgothaletša go ekiša bao ‘ba ruilego dikholofetšo ka tumelo le ka go se fele pelo.’ (Ba-Hebere 6:12) Ikemišetše go letela Jehofa. Bophelo bjo bo sa felego lefaseng la paradeise—ruri seo se swanelwa ke go letwa!

21. (a) Ge re bea mediro ya Mmušo pele, re bontšha’ng? (b) Go tla ahla-ahlwa’ng sehlogong se se latelago?

21 Ee, keletšo ya Jesu ya gore re tsome Mmušo pele e a kwagala. Ge re dira bjalo, re bontšha gore re bota Jehofa e le ruri gomme re kgetha tsela nnoši e šireletšegilego yeo Mokriste a ka phelago ka yona. Lega go le bjalo, Jesu gape o ile a re eletša gore re tšwele pele re ‘tsoma toko ya Modimo pele.’ Sehlogong se se latelago, re tla bona lebaka leo ka lona kgothatšo e bjalo e tlogago e nyakega lehono.

Na o ka Hlalosa?

• Ke teka-tekano efe yeo Jesu a kgothaleditšego gore re be le yona mabapi le dilo tše di bonagalago?

• Re ithuta’ng seswantšhong sa Jesu sa kamela le lešobana la nalete?

• Ke dika dife tša Bokriste tšeo di re thušago go tsoma Mmušo wa Modimo pele?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 21]

Ba bantši bao ba kwelego mantšu a Jesu ba be ba diila

[Seswantšho go letlakala 23]

Lesogana la mohumi le be le rata dilo tšeo le bego le e-na le tšona go feta Modimo

[Seswantšho go letlakala 23]

Mmapatši wa seswantšhong sa Jesu o ile a gafa tšohle gore a hwetše perela e tee ya bohlokwa

[Seswantšho go letlakala 24]

Ge e ba re swaregile tirelong ya Jehofa, o tla re thekga