Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Kgobokanya Dilo tše di Lego Legodimong le Dilo tše di Lego Lefaseng

Go Kgobokanya Dilo tše di Lego Legodimong le Dilo tše di Lego Lefaseng

Go Kgobokanya Dilo tše di Lego Legodimong le Dilo tše di Lego Lefaseng

“Ke go ya ka kgahlego ya gagwe yeo a ilego a e rera . . . go kgobokanya gotee gape dilo tšohle go Kriste, dilo tše di lego magodimong le dilo tše di lego lefaseng.”—BAEFESO 1:9, 10.

1. “Kgahlego” ya Jehofa ke’ng bakeng sa legodimo le lefase?

KHUTŠO YA LEGOHLE! Wo ke morero o kgahlišago wa Jehofa, “Modimo wa khutšo.” (Baheberu 13:20) O ile a budulela moapostola Paulo go ngwala gore “kgahlego” ya Gagwe ke go “kgobokanya gotee gape dilo tšohle go Kriste, dilo tše di lego magodimong le dilo tše di lego lefaseng.” (Baefeso 1:9, 10) Ge e le gabotse, ke’ng se se bolelwago ke lediri leo le fetoletšwego e le “go kgobokanya gotee gape” temaneng ye? Seithuti sa Beibele e lego J. B. Lightfoot se re: “Polelwana ye e šupa khutšo e feletšego ya legohle, yeo go yona go ka se sa bago le dikarolo tše di sa kwanego le tše di sa dumelelanego, eupša yeo dikarolo tša yona ka moka di tla ithekgago ka Kriste le go ba boteeng go Yena. Sebe le lehu, manyami, go palelwa le go tlaišega, di ka se sa ba gona.”

“Dilo tše di Lego Magodimong”

2. “Dilo tše di lego magodimong” tšeo di nyakago go kgobokanywa ke bomang?

2 Moapostola Petro o ile a akaretša kholofelo e kgahlišago ya Bakriste ge a re: “Go na le magodimo a mafsa le lefase le lefsa tše re di letetšego go ya ka kholofetšo ya gagwe, gomme toko e tla aga go tšona.” (2 Petro 3:13) “Magodimo a mafsa” ao a holofeditšwego a šupa mmušo o mofsa, Mmušo wa Mesia. “Dilo tše di lego Magodimong” tšeo Paulo a boletšego ka tšona lengwalong la gagwe le le yago go ba-Efeso di swanetše go kgobokanywa “go Kriste.” Dilo tše ke sehlotswana sa batho bao ba kgethetšwego go buša le Kriste magodimong. (1 Petro 1:3, 4) Bakriste ba ba tloditšwego ba 144 000 ba ‘rekilwe lefaseng,’ “ba rekilwe gare ga batho,” gore e be bajabohwa-gotee le Kriste Mmušong wa gagwe wa legodimong.—Kutollo 5:9, 10; 14:3, 4; 2 Bakorinthe 1:21; Baefeso 1:11; 3:6.

3. Ke bjang go ka bolelwago gore batlotšwa ‘ba dudišitšwe mafelong a legodimong’ gaešita le ge ba le lefaseng?

3 Bakriste ba tloditšwego ba tlišitšwe, goba ba belegwe gape, ke moya o mokgethwa gore e be barwa ba Jehofa ba moya. (Johane 1:12, 13; 3:5-7) Ka ge ba thwetšwe ke Jehofa gore e be “barwa” ba gagwe, e ba bana babo Jesu. (Baroma 8:15; Baefeso 1:5) Ka ge e le barwa ba Jehofa, gaešita le ge ba le lefaseng, go bolelwa gore ba ‘tsošitšwe gomme ba dudišwa gotee mafelong a legodimong boteeng le Kriste Jesu.’ (Baefeso 1:3; 2:6) Ba maemong a a phagamego a moya ka gobane ba ile ba “swawa ka moya o mokgethwa wo o holofeditšwego, woo e lego pontšho ya ge e sa le pele ya bohwa bja [bona]” bjo ba bo beetšwego legodimong. (Baefeso 1:13, 14; Bakolose 1:5) Ka gona, ba ke “dilo tše di lego magodimong,” bao palo-moka ya bona yeo e hlaotšwego ke Jehofa e sa le pele e bego e swanetše go kgobokanywa.

Go Kgobokanya go a Thoma

4. Go kgobokanywa ga “dilo tše di lego magodimong” go thomile neng gomme bjang?

4 Ka go dumelelana le “taolo” ya Jehofa, goba tsela ya gagwe ya go laola dilo, go kgobokanywa ga “dilo tše di lego magodimong” go be go swanetše go thoma “tekanyong e tletšego ya dinako tše di beilwego.” (Baefeso 1:10) Nako ye yeo e beilwego e thomile ka Pentekoste ya 33 C.E. Letšatšing leo, moya o mokgethwa o ile wa tšhollelwa godimo ga baapostola le sehlopha sa barutiwa, banna le basadi. (Ditiro 1:13-15; 2:1-4) Tiragalo ye e ile ya nea bohlatse bja gore kgwerano e mpsha e thomile go šoma, ya swaya go thoma ga phuthego ya Bokriste le ga setšhaba se sefsa e lego Isiraele wa moya, “Isiraele wa Modimo.”—Bagalatia 6:16; Baheberu 9:15; 12:23, 24.

5. Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a bopa “setšhaba” se sefsa gore se tšeele Isiraele wa nama legato?

5 Kgwerano ya Molao yeo e bego e dirilwe le Isiraele wa nama ga se ya ka ya tšweletša “mmušo wa baperisita le setšhaba se sekgethwa” seo se bego se tla hlankela ka mo go sa felego legodimong. (Ekisodo 19:5, 6, NW) Jesu o boditše baetapele ba bodumedi ba ba-Juda gore: “Le tla amogwa mmušo wa Modimo wa newa setšhaba seo se tšweletšago dienywa tša wona.” (Mateo 21:43) Setšhaba seo, e lego Isiraele wa moya, se bopša ke Bakriste ba tloditšwego bao go dirilwego kgwerano e mpsha le bona. Moapostola Petro o ba ngwaletše gore: “Lena le ‘morafo wo o kgethilwego, boperisita bja bogoši, setšhaba se sekgethwa, batho ba e lego leruo le le kgethegilego, gore le bolele ka gohle mabothakga’ a yo a le biditšego lefsifsing gomme a le biletša seetšeng sa gagwe se se makatšago. Gobane le kile la se be setšhaba, eupša bjale le setšhaba sa Modimo.” (1 Petro 2:9, 10) Isiraele wa nama e be e se sa le setšhaba sa Jehofa sa kgwerano. (Baheberu 8:7-13) Go etša ge Jesu a ile a bolela e sa le pele, e ile ya amogwa tokelo ya go ba karolo ya Mmušo wa Mesia gomme ya newa ditho tše 144 000 tša Isiraele wa moya.—Kutollo 7:4-8.

Go Dirwa Kgwerano ya Mmušo le Bona

6, 7. Ke kgwerano efe e kgethegilego yeo Jesu a e dirilego le bana babo bao ba tswetšwego ka moya, gomme seo se bolela’ng go bona?

6 Bošegong bjoo Jesu a thomilego Segopotšo sa lehu la gagwe ka bjona, o ile a botša baapostola ba gagwe ba botegago gore: “Ke lena bao le swareletšego le nna melekong ya-ka; gomme ke dira kgwerano le lena go etša ge Tate a dirile kgwerano le nna, ya mmušo, gore le je, le nwe tafoleng ya-ka mmušong wa-ka, gomme le dule didulong tša bogoši gore le ahlole meloko e lesome-pedi ya Isiraele.” (Luka 22:28-30) Jesu mo o be a bolela ka kgwerano e kgethegilego yeo a e dirilego le bana babo ba 144 000 bao ba tswetšwego ka moya, bao ba bego ba tla dula ba “botega gaešita le go iša lehung” gomme ba itlhatsela e le ‘bafenyi.’—Kutollo 2:10; 3:21.

7 Bao e lego karolo ya sehlotswana se ba tlogela dikholofelo ka moka tša go phela ka mo go sa felego lefaseng e le batho ba nama le madi. Ba tla buša le Kriste legodimong, ba dula didulong tša bogoši gore ba ahlole batho. (Kutollo 20:4, 6) Anke ga bjale re ahla-ahleng mangwalo a mangwe ao a šomago feela go batlotšwa ba le ao a bontšhago lebaka leo ka lona “dinku tše dingwe” di sa jego diswantšhetšo tša Segopotšo.—Johane 10:16.

8. Batlotšwa ba bontšha’ng ge ba e-ja senkgwa? (Bona lepokisi go letlakala 23.)

8 Batlotšwa ba tlaišega go swana le Kriste gomme ba ikemišeditše go hwa lehu le le swanago le la gagwe. E le karolo ya sehlopha seo, Paulo o boletše gore o be a ikemišeditše go ikgafa ka tsela le ge e le efe gore a “rue Kriste . . . e le gore [a] tsebe yena le matla a tsogo ya gagwe le go ba le kabelo ditlaišegong tša gagwe.” Ee, Paulo o be a ikemišeditše go hwa “[lehu] la go swana le la gagwe.” (Bafilipi 3:8, 10) Bakriste ba bantši ba tloditšwego ba kgotleletše mebeleng ya bona ‘go swarwa ga Jesu ka tsela e lebišago lehung.’—2 Bakorinthe 4:10.

9. Ke mmele ofe woo o swantšhetšwago ke senkgwa sa Segopotšo?

9 Ge a be a thoma Sejo sa Morena sa Mantšiboa, Jesu o itše: “Se se bolela mmele wa-ka.” (Mareka 14:22) O be a bolela ka mmele wa gagwe wa kgonthe, woo kgaufsinyane o bego o tla bethwa le go tšwa madi. Senkgwa seo se sa omelwago e be e le seswantšhetšo se se swanetšego sa mmele woo. Ka baka la’ng? Ka gobane ka Beibeleng, komelo e ka swantšhetša sebe goba bokgopo. (Mateo 16:4, 11, 12; 1 Bakorinthe 5:6-8) Jesu o be a phethagetše, gomme mmele wa gagwe bjalo ka motho o be o se na sebe. O be a tla gafa mmele woo o phethagetšego e le sehlabelo sa poelanyo. (Baheberu 7:26; 1 Johane 2:2) Go dira ga gagwe bjalo go be go tla hola Bakriste ka moka ba botegago, go sa šetšwe gore ba na le kholofelo ya go phela legodimong goba ya go phela ka mo go sa felego lefaseng la paradeise.—Johane 6:51.

10. Ke bjang bao ba nwago beine ya Segopotšo ba ‘bago le kabelo mading a Kriste’?

10 Paulo o ngwadile mabapi le beine yeo Bakriste ba tloditšwego ba e nwago ka Segopotšo gore: “Senwelo sa tšhegofatšo seo re se šegofatšago, na ga se go ba le kabelo mading a Kriste?” (1 Bakorinthe 10:16) Ke ka tsela efe bao ba nwago beine ba ‘bago le kabelo mading a Kriste’? Ke therešo gore ga ba tšee karolo tabeng ya go neela ka sehlabelo sa topollo, ka ge bona ka noši ba nyaka go lopollwa. Ka tumelo ya bona matleng a lopollago a madi a Kriste, ba lebalelwa dibe gomme ba bolelwa e le ba lokilego bakeng sa go phela legodimong. (Baroma 5:8, 9; Tito 3:4-7) Ke ka madi a Kriste a tšholotšwego moo bajabohwa-gotee le yena ba 144 000 ba “kgethagaditšwego,” ba hlaolwa, ba hlwekišwa sebeng gore e be ba “bakgethwa.” (Baheberu 10:29; Daniele 7:18, 27; Baefeso 2:19) Ee, ke ka madi a gagwe a tšholotšwego moo Kriste a “[reketšego] Modimo batho go tšwa molokong o mongwe le o mongwe le lelemeng le lengwe le le lengwe le bathong ba bangwe le ba bangwe le setšhabeng se sengwe le se sengwe, [a ba dira] gore e be mmušo le baperisita ba Modimo wa rena, gomme ba tla buša e le dikgoši godimo ga lefase.”—Kutollo 5:9, 10.

11. Batlotšwa ba bontšha’ng ka go nwa beine ya Segopotšo?

11 Ge Jesu a be a thoma Segopotšo sa lehu la gagwe, o ile a nea baapostola ba gagwe ba botegago senwelo sa beine gomme a re: “Nwang go sona ka moka ga lena; gobane se se bolela ‘madi a-ka a kgwerano,’ ao a tlago go tšhollelwa ba bantši bakeng sa tebalelo ya dibe.” (Mateo 26:27, 28) Go etša ge madi a dipoo le a diphooko a be a dira gore kgwerano ya Molao e šome magareng ga Modimo le setšhaba sa Isiraele, madi a Jesu a dirile gore kgwerano e mpsha yeo Jehofa a bego a tla e dira le Isiraele wa moya e šome, go thoma ka Pentekoste ya 33 C.E. (Ekisodo 24:5-8; Luka 22:20; Baheberu 9:14, 15) Ka go nwa beine yeo e emelago “madi a kgwerano,” batlotšwa ba bontšha gore ba tsene kgweranong e mpsha gomme e a ba hola.

12. Batlotšwa ba kolobetšwa bjang lehung la Kriste?

12 Le gona, batlotšwa ba gopotšwa ka selo se sengwe. Jesu o boditše barutiwa ba gagwe ba botegago gore: “Senwelo seo ke se nwago le tla se nwa le kolobetšo yeo ke kolobetšwago ka yona le tla kolobetšwa ka yona.” (Mareka 10:38, 39) Moapostola Paulo ka morago o ile a bolela ka Bakriste gore ba “kolobeditšwe lehung la [Kriste].” (Baroma 6:3) Batlotšwa ba phela bophelo bja go ikgafa. Lehu la bona ke la go ikgafa ka kgopolo ya gore ba tlogela kholofelo le ge e le efe ya go phela bophelo bjo bo sa felego lefaseng. Go kolobetšwa ga Bakriste ba tloditšwego lehung la Kriste go phethwa ge ka morago ga go hwa ba botega, ba tsošwa e le dibopiwa tša moya gore ba yo “buša gotee [e] le dikgoši” le Kriste legodimong.—2 Timotheo 2:10-12; Baroma 6:5; 1 Bakorinthe 15:42-44, 50.

Go ja Diswantšhetšo

13. Ke ka baka la’ng bao ba nago le kholofelo ya go phela lefaseng ba sa je diswantšhetšo tša Segopotšo, eupša ke ka baka la’ng ba e-ba gona Segopotšong?

13 Ka ge go ja senkgwa le go nwa beine tšeo di fetišwago nakong ya Segopotšo go akaretša dilo tše ka moka, go molaleng gore e tla ba mo go sa swanelago gore bao ba nago le kholofelo ya go phela lefaseng ba di je. Bao ba nago le kholofelo ya go phela lefaseng ba tseba gore bona ka noši ga se ditho tše di tloditšwego tša mmele wa Kriste, e bile ga ba kgweranong e mpsha yeo Jehofa a e dirilego le bao ba tlago go buša le Jesu Kriste. Ka ge “senwelo” se emela kgwerano e mpsha, ke feela bao ba lego kgweranong e mpsha bao ba jago diswantšhetšo. Bao ba lebeletšego pele go phela bophelo bjo bo sa felego e le batho ba phethagetšego lefaseng ka tlase ga Mmušo ga se ba kolobetšwa lehung la Jesu e bile ga se ba biletšwa go yo buša le yena legodimong. Ge e ba ba be ba ka ja diswantšhetšo, se se be se tla bolela selo se sengwe seo se sa šomego e le ka kgonthe go bona. Ka gona, ga ba je, le ge ba e-ba gona Segopotšong e le babogedi ba bontšhago tlhompho. Ba leboga dilo ka moka tšeo Jehofa a ba diretšego tšona ka Morwa wa gagwe, go akaretša le go ba lebalela dibe motheong wa madi a Kriste a tšholotšwego.

14. Batlotšwa ba matlafatšwa bjang moyeng ke go ja senkgwa le go nwa beine?

14 Go swawa ga mafelelo ga sehlotswana sa Bakriste bao ba bileditšwego go yo buša le Kriste legodimong go kgaufsi le go fela. Go fihla bofelong bja bophelo bja bona bja boikgafo lefaseng, batlotšwa ba matlafatšwa moyeng ke go ja diswantšhetšo tša Segopotšo. Ba ikwa ba e-na le tlemo ya botee le bana babo bona le dikgaetšedi bao e lego ditho tša mmele wa Kriste. Go ja ga bona senkgwa le go nwa beine tša seswantšhetšo go ba gopotša ka boikarabelo bja bona bja go dula ba botega go fihla lehung.—2 Petro 1:10, 11.

Go Kgobokanya “Dilo tše di Lego Lefaseng”

15. Ke bomang bao ba kgobokantšwego ka lehlakoreng la Bakriste ba tloditšwego?

15 Ga e sa le go tloga magareng ga bo-1930, palo e golago ya batho ba e lego “dinku tše dingwe,” ba e sego karolo ya “mohlatswana” bao kholofelo ya bona e lego go phela ka mo go sa felego lefaseng, e thomile go thekga batlotšwa. (Johane 10:16; Luka 12:32; Sakaria 8:23) Ba fetogile badirišani-gotee ba botegago ka go se kwanantšhe ba bana babo Kriste, gomme ba ba thuša kudu modirong wa go bolela ka “ditaba tše tše dibotse tša mmušo” gore e be bohlatse go ditšhaba tšohle. (Mateo 24:14; 25:40) Ka go dira bjalo, ba na le sebaka sa go ahlolwa gabotse ke Kriste e le “dinku” tša gagwe, gomme ge a e-tla go ahlola ditšhaba o ba bea “ka go le letona” la gagwe e le go bontšha gore o a ba amogela. (Mateo 25:33-36, 46) Ka go ba le tumelo mading a Kriste, ba tla bopa “lešaba le legolo,” leo le tlago go phologa ‘masetlapelo a magolo.’—Kutollo 7:9-14.

16. “Dilo tše di lego lefaseng” di tla akaretša bomang, gomme batho ba ka moka ba tla hwetša bjang sebaka sa go ba “bana ba Modimo”?

16 Go swawa ga mafelelo ga ba 144 000 go tla bula tsela ya gore go lokollwe “diphefo” tšeo di tlago go senya tshepedišo ya Sathane e kgopo ya dilo lefaseng. (Kutollo 7:1-4) Nakong ya Pušo ya Nywaga e Sekete ya Kriste gotee le dikgoši tšeo e lego baperisita-gotee le yena, lešaba le legolo le tla tlatšwa ke palo e kgolo ya batho ba tsošitšwego. (Kutollo 20:12, 13) Ba ba tla newa sebaka sa go ba balata ba sa ruri ba lefaseng ba Kgoši yeo e lego Mesia, Kriste Jesu. Mafelelong a Pušo ya Nywaga e Sekete, dilo tše ka moka “tše di lego lefaseng” di tla lekwa la mafelelo. Bao ba ipontšhago ba botega ba tla thwalwa gore e be “bana ba Modimo” ba lefaseng.—Baefeso 1:10; Baroma 8:21; Kutollo 20:7, 8.

17. Morero wa Jehofa o tla phethagatšwa bjang?

17 Ka gona, ka “taolo” ye e bohlale ka mo go sa lekanywego, goba tsela ya go laola dilo, Jehofa o tla phethagatša morero wa gagwe wa go “kgobokanya gotee gape dilo tšohle go Kriste, dilo tše di lego magodimong le dilo tše di lego lefaseng.” Dibopiwa ka moka tše bohlale tša legodimong le tša lefaseng di tla kgobokanywa khutšong ya legohle, gomme tša ikokobeletša ka lethabo pušo ya go loka ya Mophethi yo Mogolo wa Merero, e lego Jehofa.

18. Ke bjang batlotšwa le badirišani-gotee le bona ba tlago go holwa ke go ba gona Segopotšong?

18 Ruri e tla ba mo go matlafatšago tumelo kudu go sehlotswana sa batlotšwa le badirišani-gotee le bona ba dimilione ba dinku tše dingwe go bokana ka April 12, 2006! Ba tla bina Segopotšo sa lehu la Kriste, go etša ge Jesu a laetše gore: “Dulang le dira se e le go nkgopola.” (Luka 22:19) Bohle bao ba tla bago ba le gona ba swanetše go gopola seo Jehofa a ba diretšego sona ka Morwa wa gagwe yo a rategago, Kriste Jesu.

E le Poeletšo

• Morero wa Jehofa ke ofe bakeng sa dilo tše di lego legodimong le dilo tše di lego lefaseng?

• “Dilo tše di lego magodimong” ke bomang, gomme ba kgobokantšwe bjang?

• “Dilo tše di lego lefaseng” ke bomang, gomme kholofelo ya bona ke efe?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Lepokisi go letlakala 23]

“Mmele wa Kriste”

Go 1 Bakorinthe 10:16, 17, ge Paulo a hlalosetša bana babo Kriste ba tloditšwego ka moya taba e itšego ya senkgwa, o ile a bolela ka “mmele” ka kgopolo e kgethegilego. O itše: “Senkgwa seo re se ngwathaganyago, na ga se go ba le kabelo mmeleng wa Kriste? Gobane go na le senkgwa se tee, gomme rena gaešita le ge re le ba bantši, re mmele o tee, gobane ka moka re ja senkgwa seo se tee.” Ge Bakriste ba tloditšwego ba e-ja senkgwa sa Segopotšo, ba bonagatša botee bja bona ka phuthegong ya batlotšwa, yeo e swanago le mmele gomme Kriste e le Hlogo ya yona.—Mateo 23:10; 1 Bakorinthe 12:12, 13, 18.

[Diswantšho go letlakala 23]

Ke ka baka la’ng e le batlotšwa feela bao ba jago senkgwa le go nwa beine?

[Seswantšho go letlakala 25]

Ka taolo ya Jehofa, dibopiwa ka moka legodimong le lefaseng di tla ba boteeng