Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na re Nyaka Mesia?

Na re Nyaka Mesia?

Na re Nyaka Mesia?

MOHLOMONGWE o ka botšiša gore, “Na re nyaka Mesia?” Ee, go a kwešišega go botšiša ge e ba Mesia o tla go hola e le ka kgonthe.

Batho ba bangwe bao o tlogago o hlompha dikgopolo tša bona ba ka go kgonthišetša gore karabo e pepeneneng e bile e a kwagala: O tloga o nyaka Mesia, bjalo ka ge motho ofe le ofe a mo nyaka. Setsebi molaong wa se-Juda se ngwadile mabapi le Mesia lekgolong la pele la nywaga gore: “Go sa šetšwe gore dikholofetšo tša Modimo ke tše dintši gakaakang, di bile Ee ka yena.” Se boletše se e le ge se gatelela tema ya bohlokwa ye e kgathwago ke Mesia morerong wa Mmopi wa rena wa go šegofatša ditšhaba tšohle tša lefase. (2 Bakorinthe 1:20) Tema yeo e phethwago ke Mesia e bohlokwa kudu moo e lego gore go tla ga gagwe lefaseng le bophelo bja gagwe ke kgwekgwe ya boporofeta bja Beibele. Ka pukwaneng yeo e badilwego ke batho ba dimilione ka nywaga e 70 e fetilego, Henry H. Halley o boletše gore: “Testamente ya Kgale e ngwaletšwe go aga kholofelo le go kgora tsela ya go tla ga [Mesia].” Eupša na go tla ga gagwe go bohlokwa? Ke ka baka la’ng o swanetše go tshwenyega?

Leina “Mesia” ge e le gabotse le bolela gore “Motlotšwa” le gona le swana le leina leo le tlwaelegilego kudu la “Kriste.” Yena yo, yoo Kgatišo ya 1970 ya Encyclopædia Britannica, e mmitšago “molopolodi e mogolo,” o be a swanetše go tla ka baka la go se kwe ga batho ba babedi ba pele, e lego Adama le Efa. Ba bopilwe ba phethagetše, ba e-na le tebelelo e kgahlišago ya bophelo bjo bo sa felego Paradeiseng, eupša ba ile ba lahlegelwa ke tebelelo yeo. Morongwa wa lerabele yo a ilego a tsebja e le Sathane Diabolo, o ile a bolela gore Mmopi wa bona o be a ba gatelela le gore ba be ba ka phela gabotse kudu ge ba ka itirela diphetho tša se se lokilego le se se fošagetšego.—Genesi 3:1-5.

Efa o ile a forwa gomme a kgolwa maaka ao. Ka ge go bonagala Adama a be a tšeela godimo segwera sa molekane wa gagwe go e-na le sa Modimo, o ile a mo thekga borabeleng bjo bo thomilwego ke Diabolo. (Genesi 3:6; 1 Timotheo 2:14) Ka baka la ditiro tša bona, ba ile ba lahlegelwa ke selo seo se fetago tebelelo ya bophelo bjo bo sa felego lefaseng la paradeise. Ba ile ba fetišetša sebe gotee le ditla-morago tša sona e lego lehu baneng ba bona ba sa tšwago ba belegwa.—Baroma 5:12.

Mmopi wa rena, Jehofa, o ile a rulaganya ka ntle le tika-tiko tsela ya go phumola lelokelelo la mediro e mebe yeo e thomilwego ke borabele. O be a tla dira poelano ka seo ka morago e bego e tla ba molao wa motheo Molaong wa Moše—teka-tekano. (Doiteronomio 19:21; 1 Johane 3:8) Molao wo wa motheo o swanetše go dirišwa e le gore ditlogolo tša madimabe tša Adama le Efa di tle di amogele bophelo bjo bo sa felego lefaseng la paradeise, ka ge e le seo Mmopi a bego a se reretše batho. Se se re fihliša go Mesia.

Ge a be a ahlola Diabolo, Jehofa Modimo ka boporofeteng bja mathomo bja Beibele o itše: “Ke bea lehlôyô xare xa xaxo le mosadi, le xare xa peu ya xaxo le peu ya xaxwe. Yôna e tlo Xo phšatla hlôxô; ’me wêna O tlo e loma serêthê.” (Genesi 3:15) Seithuti se sengwe sa Beibele se begile gore, “pego ya go holofetšwa ga Mesia bjalo ka ge e hlaloswa ka Mangwalong e thoma ka mantšu a.” Se sengwe se boletše gore Mesia ke yena yo Modimo a mo dirišago go “phumola bošula ka moka bja sebe” le go tlišetša batho ditšhegofatšo.—Baheberu 2:14, 15.

Lega go le bjalo, o ka ba o lemogile gore moloko wa batho mo nakong ye ga se wa šegofatšwa. Go e na le moo, o nweletše ka gare ga manyami le go hloka kholofelo. Ka baka leo, The World Book Encyclopedia e bolela gore “ba-Juda ba bantši ba sa letile gore Mesia a tle” le gore o “tla fediša bobe le go fenya manaba a setšhaba.” Lega go le bjalo, Beibele e bolela gore Mesia o šetše a tlile. Na go na le lebaka la go dumela seo Beibele e se bolelago? Sehlogo se se latelago se tla araba.