Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Taolo ya go Phethagatša Morero wa Modimo

Taolo ya go Phethagatša Morero wa Modimo

Taolo ya go Phethagatša Morero wa Modimo

“[Modimo o dira] dilo ka moka go ya ka tsela yeo thato ya gagwe e rerago ka gona.”—BAEFESO 1:11.

1. Ke ka baka la’ng diphuthego ka moka tša Dihlatse tša Jehofa di tla bokana ka April 12, 2006?

MANTŠIBOENG a Laboraro, April 12, 2006, batho ba ka bago dimilione tše 16 ba tla bokana bakeng sa go bina Sejo sa Morena sa Mantšiboa. Lefelong le lengwe le le lengwe leo ba bokanego go lona, go tla ba go e-na le tafola yeo go yona go beilwego senkgwa se se sa omelwago, seo se emelago mmele wa Kriste, le beine e khwibidu, yeo e emelago madi a gagwe a tšholotšwego. Go ya bofelong bja polelo yeo e hlalosago morero wa Segopotšo sa lehu la Jesu, diswantšhetšo tše—pele senkgwa, ka morago beine—di tla fetišwa gare ga bohle bao ba lego gona. Diphuthegong tše sego kae tša Dihlatse tša Jehofa, motho o tee goba ba sego kae bao ba lego gona ba tla ja diswantšhetšo tše. Lega go le bjalo, maemong a mantši ga go le o tee wa ba lego gona yo a tla di jago. Ke ka baka la’ng go e-ja Bakriste ba sego kae feela ba ba nago le kholofelo ya go phela legodimong, mola bontši bja ba ba nago le kholofelo ya go phela ka mo go sa felego lefaseng ba sa je?

2, 3. (a) Jehofa o bopile dilo bjang go ya ka morero wa gagwe? (b) Jehofa o bopile lefase le batho ka morero ofe?

2 Jehofa ke Modimo wa morero. E le gore a phethagatše morero wa gagwe, o “[dira] dilo ka moka go ya ka tsela yeo thato ya gagwe e rerago ka gona.” (Baefeso 1:11) O thomile ka go bopa Morwa wa gagwe wa leitšibulo. (Johane 1:1, 14; Kutollo 3:14) Ka morago, ka Morwa yo, Jehofa o ile a bopa lapa la barwa ba moya, gomme mafelelong gwa latela legohle, go akaretša le lefase le batho bao ba lego go lona.—Jobo 38:4, 7; Psalme 103:19-21; Johane 1:2, 3; Bakolose 1:15, 16.

3 Jehofa ga se a ka a bopa lefase e le lefelo leo batho ba lekwago go lona go bona ge e ba ba tla swanelega go ba gare ga barwa ba gagwe ba moya legodimong, go etša ge seo se rutwa ke dikereke tše dintši tša Bojakane. O le bopile a naganne ka morero o kgethegilego, wa gore le ‘dulwe ke batho.’ (Jesaya 45:18) Modimo o bopile lefase gore le dulwe ke batho le batho gore ba dule lefaseng. (Psalme 115:16) Lefase ka moka le be le swanetše go ba paradeise, le tlale ka batho ba lokilego, bao ba bego ba tla le lema le go le hlokomela. Tebelelo ya gore motho mafelelong a ye legodimong ga se ya ka ya newa banyalani ba pele.—Genesi 1:26-28; 2:7, 8, 15.

Morero wa Jehofa o a Ganetšwa

4. Tsela ya Jehofa ya go buša e ile ya ganetšwa bjang mathomong a histori ya batho?

4 Morwa wa Modimo wa moya o ile a rabela gomme a ikemišetša go senya morero wa Jehofa, a diriša gampe mpho e tšwago go Modimo ya tokologo ya boikgethelo. O ile a senya khutšo yeo bohle ba ba ikokobeletšago bogoši bja Jehofa ka go rata ba nago le yona. Sathane o ile a dira gore banyalani ba pele ba thome tsela ya go ipuša ka ntle le Modimo. (Genesi 3:1-6) O be a tseba gore Jehofa o na le matla, eupša o ile a ganetša tsela ya Gagwe ya go buša gomme ka go rialo a belaela tshwanelo ya Gagwe bjalo ka mmuši. Ka gona, kgang ya motheo ya bogoši bja Jehofa e thomile mo lefaseng, mathomong a histori ya batho.

5. Go ile gwa rotošwa kgang efe ya bobedi, gomme e be e akaretša bomang?

5 Kgang ya bobedi e tswalanago le kgang yeo e kgolo ya bogoši bja legohle e ile ya rotošwa ke Sathane mehleng ya Jobo. Sathane o ile a belaela boikemišetšo bja dibopiwa tša Jehofa bja go ikokobeletša Yena le go Mo hlankela. Sathane o be a bolela gore di be di dira bjalo ka mabaka a boithati le gore ge di ka lekwa, di be di ka furalela Modimo. (Jobo 1:7-11; 2:4, 5) Le ge a be a belaela kudu batho bao ba hlankelago Jehofa, pelaelo yeo e be e akaretša gape le barwa ba Modimo ba moya, gaešita le Morwa wa Jehofa yo a tswetšwego a nnoši.

6. Jehofa o ile a ipontšha bjang a botegela morero wa gagwe le leina la gagwe?

6 Ka ge a be a botegela morero wa gagwe le seo se bolelwago ke leina la gagwe, Jehofa o ile a ba Moporofeta le Mophološi. * O boditše Sathane gore: “Ke bea lehlôyô xare xa xaxo le mosadi, le xare xa peu ya xaxo le peu ya xaxwe. Yôna e tlo Xo phšatla hlôxô; ’me wêna O tlo e loma serêthê.” (Genesi 3:15) Ka Peu ya “mosadi” wa gagwe, goba karolo ya mokgatlo wa gagwe wa legodimong, Jehofa o be a tla araba pelaelo ya Sathane le go nea ditlogolo tša Adama kholofelo ya phološo le bophelo.—Baroma 5:21; Bagalatia 4:26, 31.

“Sephiri se Sekgethwa sa Thato ya Gagwe”

7. Jehofa o ile a utolla morero ofe ka moapostola Paulo?

7 Lengwalong la gagwe leo a le ngwaletšego Bakriste ba kua Efeso, moapostola Paulo o hlalosa ka bokgwari tsela yeo ka yona Jehofa a laolago dilo bakeng sa go phethagatša morero wa gagwe. Paulo o ngwadile gore: “O re tsebišitše sephiri se sekgethwa sa thato ya gagwe. Ke go ya ka kgahlego ya gagwe yeo a ilego a e rera bakeng sa taolo tekanyong e tletšego ya dinako tše di beilwego, e lego go kgobokanya gotee gape dilo tšohle go Kriste, dilo tše di lego magodimong le dilo tše di lego lefaseng.” (Baefeso 1:9, 10) Morero wa Jehofa o kgahlišago ke go dira gore go be le lefase le le lego boteeng leo le dulwago ke dibopiwa tšeo di ikokobeletšago bogoši bja gagwe ka go rata. (Kutollo 4:11) Ka gona, leina la gagwe le tla kgethagatšwa, Sathane a hlatselwa e le wa maaka, gomme thato ya Modimo ya “[direga] le mo lefaseng bjalo ka ge e direga legodimong.”—Mateo 6:10.

8. Ke’ng se se bolelwago ke lentšu le le fetoletšwego e le “taolo”?

8 “Kgahlego” ya Jehofa, goba morero wa gagwe, e tla phethagatšwa a diriša “taolo.” Paulo o dirišitše lentšu leo ka go lebanya le bolelago “go laolwa ga dilo tša ka lapeng.” Ga le bolele ka pušo, bjalo ka Mmušo wa Mesia, eupša le bolela ka tsela ya go laola dilo. * Tsela e kgahlišago yeo Jehofa a tlago go laola dilo ka yona bakeng sa go phethagatša morero wa gagwe e be e akaretša “sephiri se sekgethwa” seo se tlago go tšwela pele se tsebatšwa go theoša le nywaga-kgolo.—Baefeso 1:10; 3:9, mengwalo ya tlase ya NW.

9. Jehofa o ile a tšwela pele bjang a utolla sephiri se sekgethwa sa thato ya gagwe?

9 A diriša dikgwerano tše di latelelanago, Jehofa ganyenyane-ganyenyane o ile a utolla kamoo morero wa gagwe mabapi le Peu e holofeditšwego kua Edene o bego o tla phethagatšwa ka gona. Kgwerano ya kholofetšo yeo a e dirilego le Aborahama e ile ya utolla gore Peu e holofeditšwego e be e tla tšwelela lefaseng ka lešika la Aborahama le gore e be e tla ba tsela yeo ka yona “dithšaba ka moka tša lefase” di bego di tla šegofala. Kgwerano yeo e ile ya bontšha gape gore ba bangwe ba be ba tla kgona go ba badirišani-gotee le karolo ya mathomo ya peu. (Genesi 22:17, 18) Kgwerano ya Molao yeo e bego e dirilwe le Isiraele ya nama e ile ya utolla morero wa Jehofa wa gore go be le “mmušo wa baperisita.” (Ekisodo 19:5, 6, NW) Kgwerano yeo a e dirilego le Dafida e bontšhitše gore Peu e be e tla ba Hlogo ya Mmušo ka mo go sa felego. (2 Samuele 7:12, 13; Psalme 89:3, 4) Ge kgwerano ya Mmušo e šetše e fihlišitše ba-Juda go Mesia, Jehofa o ile a utolla dibopego tše di oketšegilego tša go phethagatšwa ga morero wa gagwe. (Bagalatia 3:19, 24) Batho bao ba bego ba swanetše go ba badirišani-gotee le karolo ya mathomo ya peu ba be ba tla bopa “mmušo wa baperisita” woo go boletšwego ka wona e sa le pele gomme go be go tla dirwa “kgwerano e mpsha” le bona e le “Isiraele” e mpsha ya moya.—Jeremia 31:31-34; Baheberu 8:7-9. *

10, 11. (a) Jehofa o ile a utolla bjang Peu yeo go boletšwego ka yona e sa le pele? (b) Ke ka baka la’ng Morwa wa Modimo yo a tswetšwego a nnoši a ile a tla lefaseng?

10 E le gore go phethagatšwe taolo ya morero wa Modimo, go ile gwa tla nako ya gore Peu yeo go boletšwego ka yona e sa le pele e tle lefaseng. Jehofa o ile a roma morongwa Gabariele gore a yo botša Maria gore o tla belega morwa yo a swanetšego go rewa leina la Jesu. Morongwa o mmoditše gore: “Yo e tla ba yo mogolo gomme o tla bitšwa Morwa wa Yo Godimo-dimo; Jehofa Modimo o tla mo nea sedulo sa bogoši sa Dafida tatagwe, gomme o tla buša e le kgoši ntlong ya Jakobo ka mo go sa felego, mmušo wa gagwe o ka se fele.” (Luka 1:32, 33) Ka gona, leina la Peu e holofeditšwego le ile la tsebja.—Bagalatia 3:16; 4:4.

11 Morwa wa Jehofa yo a tswetšwego a nnoši o be a swanetše go tla lefaseng gomme a lekwe kudu. Karabo e phethagetšego ya pelaelo ya Sathane e be e tla ba magetleng a Jesu. Na o be a tla dula a botegela Tatagwe? Se se be se akaretša sephiri se sekgethwa. Moapostola Paulo ka morago o ile a hlalosa tema yeo e kgathwago ke Jesu ka gore: “Sephiri se sekgethwa sa boineelo bjo go Modimo ka ntle le pelaelo ke se segolo: ‘O bonagaditšwe nameng, a bolelwa a lokile moyeng, a bonagala go barongwa, a bolelwa gare ga ditšhaba, a dumelwa lefaseng, a amogelwa letagong.’” (1 Timotheo 3:16) Ee, ka go botega ga gagwe a tiile go fihla lehung, Jesu o ile a nea karabo e sa ganetšegego pelaelong ya Sathane. Eupša ditaba tše dingwe tše di feletšego tša mabapi le sephiri se sekgethwa di be di sa dutše di tla utollwa.

“Sephiri se Sekgethwa sa Mmušo wa Modimo”

12, 13. (a) Ke sebopego sefe se sengwe sa “sephiri se sekgethwa sa mmušo wa Modimo”? (b) Ke’ng seo se bego se akaretšwa go kgetheng ga Jehofa batho ba sego kae gore ba ye legodimong?

12 Go le lengwe la maeto a gagwe a go yo dira boboledi kua Galilea, Jesu o ile a bontšha gore sephiri se sekgethwa se be se tswalana kudu le pušo ya gagwe ya Mmušo wa Mesia. O boditše barutiwa ba gagwe gore: “Lena le filwe go kwešiša diphiri tše kgethwa tša mmušo wa magodimo [“mmušo wa Modimo,” Mareka 4:11].” (Mateo 13:11) Sebopego se sengwe sa sephiri seo se be se akaretša go kgetha ga Jehofa “mohlatswana” wa batho ba 144 000 bao ba tlago go dirišana-gotee le Morwa wa gagwe e le karolo ya peu, gomme ba buše le yena legodimong.—Luka 12:32; Kutollo 14:1, 4.

13 Ka ge batho ba be ba bopetšwe go phela lefaseng, go be go nyakega ‘dibopša tše difsa’ e le gore batho ba bangwe ba ye legodimong. (2 Bakorinthe 5:17) Moapostola Petro, yo e bego e le yo mongwe wa ba ba kgethetšwego go ba le kholofelo ye e kgahlišago ya go phela legodimong o itše: “A go tumišwe Modimo le Tatago Morena wa rena Jesu Kriste, gobane go ya ka kgaugelo ya gagwe e kgolo o re tswetše lefsa kholofelong e phelago ka go tsoga ga Jesu Kriste bahung, go ya bohweng bjo bo sa senyegego le bjo bo sa šilafalago le bjo bo sa hwelelego. Bo bolokilwe magodimong bakeng sa lena.”—1 Petro 1:3, 4.

14. (a) Bao e sego ba-Juda ba be ba akaretšwa bjang go “sephiri se sekgethwa sa mmušo wa Modimo”? (b) Ke ka baka la’ng re kgona go kwešiša “[dilo tše] tše di tseneletšego tša Modimo”?

14 Karolo e nngwe ya sephiri se sekgethwa seo se lego mabapi le pušo e tlago ya Mmušo ke gore Modimo o be a rata gore bao e sego ba-Juda ba be gare ga palo e nyenyane ya batho bao ba tlago go biletšwa go yo buša le Kriste legodimong. Paulo o hlalositše karolo ye ya “taolo” ya Jehofa, goba tsela ya gagwe ya go laola dilo, ya gore a phethagatše morero wa gagwe ka gore: “Melokong e mengwe sephiri se ga se sa ka sa tsebišwa barwa ba batho go etša ge bjale se utolletšwe baapostola ba gagwe ba bakgethwa le baporofeta ka moya, e lego gore batho ba ditšhaba e swanetše go ba bajabohwa-gotee le ditho-gotee tša mmele le bao ba nago le kabelo gotee le rena kholofetšong boteeng le Kriste Jesu ka ditaba tše dibotse.” (Baefeso 3:5, 6) Kwešišo mabapi le karolo ye ya sephiri se sekgethwa e utolletšwe “baapostola . . . ba bakgethwa.” Ka mo go swanago lehono, ge e be e se ka thušo ya moya o mokgethwa, re be re ka se kwešiše “[dilo tše] tše di tseneletšego tša Modimo.”—1 Bakorinthe 2:10; 4:1; Bakolose 1:26, 27.

15, 16. Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a kgetha babuši-gotee le Kriste gare ga batho?

15 “Ba dikete tše lekgolo-masome-nne-nne” bao ba bonwego ba eme le “Kwana” Thabeng ya Tsione ya legodimong go bolelwa gore ba ‘rekilwe lefaseng,’ “ba rekilwe gare ga batho ba le bjalo ka dithakangwaga go Modimo le go Kwana,” e lego Kriste Jesu. (Kutollo 14:1-4) Jehofa o kgethile morwa wa pele go barwa ba gagwe ba legodimong gore e be karolo ya mathomo ya peu e holofeditšwego kua Edene, eupša ke ka baka la’ng a ile a kgetha babuši-gotee le Kriste gare ga batho? Moapostola Paulo o hlalosa gore palo ye e lekanyeditšwego e “[biditšwe] go ya ka morero wa gagwe [Jehofa],” “go ya ka se se mo kgahlišago le thato ya gagwe.”—Baroma 8:17, 28-30; Baefeso 1:5, 11; 2 Timotheo 1:9.

16 Morero wa Jehofa ke go kgethagatša leina la gagwe le le phagamego le le lekgethwa le go godiša bogoši bja gagwe bja legohle. Ka “taolo” ya gagwe e bohlale ka mo go sa bapišwego, goba tsela ya gagwe ya go laola dilo, Jehofa o rometše Morwa wa gagwe wa leitšibolo lefaseng, moo a ilego a lekwa kudu. Go oketša moo, Jehofa o rerile gore pušo ya Mmušo wa Mesia Morwa wa gagwe e akaretše batho bao le bona ba ilego ba godiša bogoši bja Gagwe go fihla lehung.—Baefeso 1:8-12; Kutollo 2:10, 11.

17. Ke ka baka la’ng re ka thabišwa ke gore babuši-gotee le Kriste ba kile ba phela e le batho?

17 Jehofa o bontšhitše gore o rata ditlogolo tša Adama kudu ka go dira gore Morwa wa gagwe a tle lefaseng le ka go kgetha batho bao ba tlago go ba bajabohwa-gotee le Morwa pušong ya Mmušo. Seo se ka hola bjang ba bangwe bao ba ilego ba botegela Jehofa, go tloga ka Abele go ya pele? Ka ge batho ba sa phethagalago ba belegwe e le makgoba a sebe le lehu, ba tla swanelwa ke go ba boemong bjo bobotse bja moya le bja nama gomme ba bušetšwe phethegong, ka go dumelelana le morero wa Jehofa wa mathomo bakeng sa batho. (Baroma 5:12) Ruri ke mo go kgothatšago kudu go bohle bao ba fagahletšego go phela bophelo bjo bo sa felego lefaseng go tseba gore Kgoši ya bona e tla ba rata le go ba kwešiša ka tsela e botho go etša ge e ile ya dira bjalo go barutiwa ba yona nakong ya ge e be e le bodireding bja yona bja lefaseng! (Mateo 11:28, 29; Baheberu 2:17, 18; 4:15; 7:25, 26) Le gona, ruri ba kgothatšwa ke go lemoga gore dikgoši le baperisita-gotee le Kriste legodimong e kile ya ba banna le basadi ba tumelo bao go swana le rena ba ilego ba lwantšhana le mafokodi a bona gomme ba lebeletšana le mathata a bophelo!—Baroma 7:21-25.

Morero wa Jehofa o sa Palelwego

18, 19. Ke ka baka la’ng re tloga re kwešiša mantšu a Paulo ao a lego go Baefeso 1:8-11, gomme ke’ng seo se tlago go ahla-ahlwa sehlogong se se latelago?

18 Ga bjale re boemong bjo bobotse bja go kwešiša seo se bolelwago ke mantšu ao Paulo a a boditšego Bakriste ba tloditšwego, ao a hwetšwago go Baefeso 1:8-11. O boletše gore Jehofa o ba tsebišitše “sephiri se sekgethwa sa thato ya gagwe,” le gore ba “[abetšwe] go ba bajabohwa” le Kriste, gomme ba “[kgethilwe] e sa le pele go ya ka morero wa yena yo a dirago dilo ka moka go ya ka tsela yeo thato ya gagwe e rerago ka gona.” Re a tseba gore se se sepedišana gabotse le “taolo” e kgahlišago ya Jehofa ya dilo e le gore a phethagatše morero wa gagwe. Se se re thuša gape go kwešiša lebaka leo ka lona diswantšhetšo di jewago feela ke Bakriste ba sego kae ba ba lego gona Sejong sa Morena sa Mantšiboa.

19 Sehlogong se se latelago, re tla bona seo se bolelwago ke Segopotšo sa lehu la Kriste go Bakriste bao ba nago le kholofelo ya go phela legodimong. Re tla bona gape le kamoo ba dimilione bao ba nago le kholofelo ya go phela ka mo go sa felego lefaseng ba swanetšego go kgahlwa kudu ke seo se emelwago ke Segopotšo.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 6 Leina la Modimo ka go lebanya le bolela gore “Yo a Bakago go ba Gona.” Jehofa a ka ba selo le ge e le sefe seo a swanetšego go ba sona bakeng sa go phethagatša morero wa gagwe.—Ekisodo 3:14, mongwalo wa tlase wa NW.

^ ser. 8 Mantšu a Paulo a bontšha gore go be go dirišwa “taolo” mehleng ya gagwe, mola Mangwalo a bontšha gore Mmušo wa Mesia o hlomilwe ka 1914.

^ ser. 9 Bakeng sa go ahla-ahlwa ka botlalo ga dikgwerano tšeo di akaretšwago go phethagatšweng ga morero wa Modimo, bona Morokami wa February 1, 1989, matlakala 10-15.

E le Poeletšo

• Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a bopa lefase gomme a dira gore batho ba dule go lona?

• Ke ka baka la’ng go be go le bohlokwa gore Morwa wa Jehofa yo a tswetšwego a nnoši a lekwe lefaseng?

• Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a kgetha babuši-gotee le Kriste gare ga batho?

[Dipotšišo tša Thuto]