Boitapološo bjo bo Agago le bjo bo Lapološago

“Go sa šetšwe gore le a ja goba le a nwa goba le dira selo le ge e le sefe se sengwe, dirang dilo tšohle bakeng sa letago la Modimo.”—1 BAKORINTHE 10:31.

1, 2. Ke ka baka la’ng mediro ye e thabišago e ka lebelelwa e le “neô ya Modimo,” eupša Beibele e nea temošo efe e lebanyago?

KE GA tlhago go nyaka go dira mediro yeo e re thabišago. Modimo wa rena yo a thabilego, Jehofa, o nyaka gore re thabele bophelo, gomme o re lokišeleditše dilo tše dintši gore re kgone go dira bjalo. (1 Timotheo 1:11; 6:17) Kgoši Salomo yo bohlale o ngwadile gore: “Se ke se tsebaxo ké xore xa xo se se botse . . . xe e se xo thaba . . . Le xôna, ké neô ya Modimo, xe motho a e-ja, a e-nwa, ’me a bôna tše di botse ka ’tapišô tš’axwe tšohle.”—Mmoledi 3:12, 13.

² Lethabo le bjalo leo motho a bago le lona ge a naganišiša ka mediro ya gagwe e mebotse ruri le a lapološa, kudu-kudu bogwereng bjo bo thabišago le ba lapa goba bagwera. Le ka lebelelwa ka mo go swanetšego e le “neô ya Modimo.” Ke therešo gore go nea ga Mmopi ka boati ga go re nee lebaka la go ithabiša ka tsela e sa laolegego. Beibele e ganetša botagwa, bojato le boitshwaro bjo bo gobogilego, e lemoša gore bao ba dirago dilo tše bjalo “ba ka se je bohwa bja mmušo wa Modimo.”—1 Bakorinthe 6:9, 10; Diema 23:20, 21; 1 Petro 4:1-4.

3. Ke’ng seo se tlago go re thuša go dula re phafogile moyeng e bile re dutše re gopola letšatši le legolo la Jehofa?

³ Mehleng ye e hlobaetšago, go feta le ge e le neng pele, Bakriste ba lebeletšane le tlhohlo ya go phela ka šedi e kgolo lefaseng le leo le gobogilego ba sa ekiše mediro ya lona. (Johane 17:15, 16) Go etša ge go boletšwe e sa le pele, batho lehono ba fetogile “ba ratago maipshino go e-na le go rata Modimo” go fihla bokgoleng bja go “se ele hloko” bohlatse bja gore “masetlapelo a magolo” a kgaufsi kudu. (2 Timotheo 3:4, 5; Mateo 24:21, 37-39) Jesu o lemošitše balatedi ba gagwe gore: “Itlhokomeleng gore dipelo tša lena di se ke tša imelwa ke bojagobe le go nwa kudu le dipelaelo tša bophelo, gomme ka tšhoganyetšo letšatši leo la le wela ka bjako go etša molaba.” (Luka 21:34, 35) Re le bahlanka ba Modimo, re ikemišeditše go kwa temošo ya Jesu. Ka go se swane le batho ba ba sa boifego Modimo ba lefase le bao ba re dikologilego, re katanela go dula re phafogile moyeng le go dula re gopola letšatši le legolo la Jehofa.—Tsefanya 3:8; Luka 21:36.

4. (a) Ke ka baka la’ng go le thata go hwetša boitapološo bjo bo amogelegago? (b) Ke keletšo efe e hwetšwago go Baefeso 5:15, 16 yeo re swanetšego go e diriša?

 ⁴ Go phema mediro e gobogilego ya lefase ga go bonolo, ka ge Diabolo a dirile gore e be e kganyogegago le e fihlelelegago gabonolo. Go tloga go le thata kudu ge e ba re tsoma boithabišo goba boitapološo. Bontši bja dilo tšeo lefase le di neago di diretšwe go ipiletša ‘dikganyogong tša nama.’ (1 Petro 2:11) Boithabišo bjo bo gobatšago bo hwetšagala mafelong a batho bohle, eupša bo ka tsenelela le ka malapeng ka dikgatišo, TV, Internet le dibidio. Ka baka leo, Lentšu la Modimo le eletša Bakriste ka bohlale gore: “Dulang le phakgametše gore kamoo le sepelago ka gona ga se bjalo ka batho ba ba sa hlalefago eupša ke bjalo ka ba bohlale, le ithekele nako e swanetšego gobane mehla ke e mebe.” (Baefeso 5:15, 16) Ke feela ge re diriša keletšo ye mo re ka kgonthišegago gore boithabišo bjo kotsi ga bo re gogele, bja re jela nako, ee, gaešita le go senya tswalano ya rena le Jehofa, gomme bja feleletša ka gore re fedišwe!—Jakobo 1:14, 15.

5. Re hwetša kae tapologo ya rena e kgolo?

⁵ Ka ge Bakriste ba phela bophelo bja leema-ema, ruri ba lemoga senyakwa sa gore ka dinako tše dingwe ba thabele mediro e mengwe ya boitapološo. Ge e le gabotse, Mmoledi 3:4 e re “xo sêxa xo na le mohla wa xôna” le “xo bina xo na le mohla wa xôna.” Ka baka leo Beibele ga e lebelele boitapološo e le go senya nako. Eupša boitapološo bo swanetše go re lapološa, e sego go bea boemo bja rena bja moya kotsing goba go šitišana le mediro ya rena ya moya. Bakriste bao ba godilego ka tsebo ba tseba go tšwa phihlelong gore lethabo le legolo le tlišwa ke go nea. Ba bea go dira thato ya Jehofa pele maphelong a bona gomme ba hwetša ‘tapologo ya kgonthe ya meoya ya bona’ ka go amogela joko e botho ya Jesu.—Mateo 11:29, 30; Ditiro 20:35.

Go Kgetha Boitapološo bjo bo Amogelegago

6, 7. Ke’ng seo se ka go thušago go dira phetho ya mabapi le boithabišo bjo bo amogelegago goba bjo bo sa amogelegego?

⁶ Re ka kgonthišega bjang gore mohuta o itšego wa boitapološo o a amogelega go Mokriste? Batswadi ba nea bana ba bona tlhahlo, gomme bagolo ba thuša ge go nyakega. Lega go le bjalo, ge e le gabotse ga go nyakege gore ba bangwe ba re botše gore puku e itšego, filimi, papadi, tsela ya go bina goba koša ga se tše di swanetšego. Paulo o boletše gore “batho ba godilego, . . . ka go diriša matla a bona a tlwaeditšwego a go hlatha, ba [kgethologanya] se se nepagetšego le se se fošagetšego.” (Baheberu 5:14; 1 Bakorinthe 14:20) Beibele e bea melao ya motheo yeo e re hlahlago. Letswalo la gago leo le tlwaeditšwego ka Lentšu la Modimo, le tla go thuša ge e ba o le theetša.—1 Timotheo 1:19.

⁷ Jesu o boletše gore “sehlare se tsebja ka dienywa tša sona.” (Mateo 12:33) Go phegelela boitapološo go swanetše go phengwa ge e ba go tšweletša dienywa tše di bodilego tša go rata bošoro, boitshwaro bjo bo gobogilego goba go dirišana le meoya. Le gona ga go amogelege ge e ba go bea bophelo bja motho kotsing, go baka mathata a tša boiphedišo goba manyami, goba go kgopiša ba bangwe. Moapostola Paulo o re lemošitše gore ge e ba re gobatša matswalo a bana babo rena, re dira sebe. Paulo o ngwadile gore: “Ge lena le šitela  bana babo lena gomme le ntšha matswalo a bona a fokolago dintho, le dira sebe go Kriste. Ka baka leo, ge e ba dijo di kgopiša ngwanešo, gona nka se sa hlwa ke e-ja nama le ka mohla, e le gore ke se ke ka kgopiša ngwanešo.”—1 Bakorinthe 8:12, 13.

8. Go na le dikotsi dife mabapi le go diriša dipapadi tša elektroniki le tša dibidio?

⁸ Mabenkele a tletše ka dipapadi tša elektroniki le tša dibidio. Tše dingwe di ka ba di thabiša ntle le go ba kotsi e bile di lapološa, eupša dipapadi tše bjalo di tšwela pele di kgothaletša seo Beibele e se ganetšago. Ruri ga e fo ba feela boithabišo bjo bo sa rego selo ge papadi e nyaka gore babapadi ba yona ba golofatšane le go bolayana goba ba dire dilo ka tsela e gobogilego kudu! Jehofa o hloile “ba ba rataxo bosenyi.” (Psalme 11:5; Diema 3:31; Bakolose 3:5, 6) Le gona ge e ba go bapala papadi go go kgothaletša go ba le megabaru goba kgang, go go dira gore o se ke wa kwa selo goba go senya nako ya gago ya bohlokwa, gona lemoga kgobalo ya moya yeo go e bakago gomme o dire diphetogo ka pela.—Mateo 18:8, 9.

Go Kgotsofatša Dinyakwa tša Rena tša Boitapološo ka Tsela e Agago

9, 10. Batho bao ba nago le temogo ba ka dira’ng gore ba kgotsofatše dinyakwa tša bona tša boitapološo?

⁹ Ka dinako tše dingwe, Bakriste ba botšiša gore: “Ke boitapološo bofe bjo bo amogelegago? Bontši bja dilo tšeo lefase le di neago ga di dumelelane le ditekanyetšo tša Beibele.” Kgonthišega gore o ka kgona go hwetša boitapološo bjo bo kgotsofatšago, eupša go nyakega boiteko. Go nyakega gore batswadi e be bona bao kudu-kudu ba naganišišago le go rulaganya boitapološo e sa le pele. Ba bantši ba kgona go iketla ka tsela e putsago le ba lapa gotee le batho ba ka phuthegong. Go ja dijo le iketlile mola le le gare le boledišana ka dilo tše di diregilego letšatšing goba ka taba ya Beibele go a thabiša e bile go a aga. Go ka rulaganywa dipikiniki, dipapadi tše di swanetšego, go ya lešokeng la diphoofolo goba go ya lewatleng. Boitapološo bjo bjalo bjo bo agago e ka ba bjo bo thabišago le bjo bo kgotsofatšago.

¹⁰ Mogolo le mosadi wa gagwe bao ba godišitšego bana ba bararo ba bega gore: “Go tloga bjaneng, bana ba rena ba be ba akaretšwa ge re be re kgetha mo re nyakago go ya gona bakeng sa maikhutšo. Ka dinako tše dingwe, re be re dumelela ngwana yo mongwe le yo mongwe gore a laletše mogwera yo a ntšhanago naye sa inong, e lego seo se bego se dira gore maikhutšo e be a thabišago le go feta. Re ile ra lemoga dilo tše dingwe tša bohlokwa maphelong a bana ba rena. Re be re dula re laletša ba lapa le bagwera ba ka phuthegong lapeng la rena. Re be re e-ba le dinako tša go apea dijo re le kua ntle le nako ya go bapala. Re be re tšea maeto a go ya dithabeng, re diriša dinako tše bjalo go ithuta ka tlholo ya Jehofa.”

11, 12. (a) O ka dira’ng gore o akaretše ba bangwe ge o rulaganya dinako tše di kgethegilego tša boitapološo? (b) Ke dipokano dife tšeo ba bantši ba sa kago ba di lebala?

¹¹ Na le ka katološa dipelo le le motho ka o tee ka o tee goba le le lapa gore le akaretše ba bangwe ge le rulaganya dinako tše kgethegilego tša boitapološo? Ba bangwe, bjalo ka bahlologadi, batho bao ba sego lenyalong goba batswadi bao ba se nago balekane, ba ka nyaka go kgothatšwa. (Luka 14:12-14) Le ka akaretša le ba mmalwa bao ba sa tšwago go thoma go kopanela, ee, le le šedi gore ga le tsenye ba bangwe ditutuetšong tše di gobogilego.  (2 Timotheo 2:20, 21) Ge e ba go tšwela ka ntle go le thata go bao ba babjago, mohlomongwe go ka dirwa ditokišetšo tša go ba tlišetša dijo gomme gwa jewa le bona magaeng a bona.—Baheberu 13:1, 2.

¹² Ba bantši ga se ba ka ba lebala dipokano tšeo go tšona baeng ba ilego ba thabela dilapološi, ba theetša diphihlelo tša kamoo ba bangwe e bilego Bakriste ka gona le go tseba seo se ba thušitšego gore ba dule ba botegela Modimo. Go ka rotošwa ditaba tša Beibele bakeng sa poledišano, bohle ba le gona, go akaretša le bana bao ba ka kgothaletšwago go tšea karolo. Dipoledišano tše bjalo e ka ba dikgothatšo tše di holago tšeo di sa dirego gore motho a lewe ke dihlong goba a inyatše.

13. Jesu le Paulo ba beile mohlala bjang ka go bontšha moya wa go amogela baeng le go thabela go amogelwa?

¹³ Jesu o beile mohlala o mobotse ka go bontšha moya wa go amogela baeng le go thabela go amogelwa. Ka mehla o be a diriša dinako tše bjalo bakeng sa go nea kgothatšo ya moya. (Luka 5:27-39; 10:42; 19:1-10; 24:28-32) Barutiwa ba gagwe ba pele ba ekišitše mohlala wa gagwe. (Ditiro 2:46, 47) Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Ke hlologetše go le bona, gore ke fetišetše mpho e itšego ya moya go lena e le gore le tiišwe; goba, go e na le moo, e le gore go be le go kgothatšana gare ga lena, yo mongwe le yo mongwe ka tumelo ya yo mongwe, ya lena gotee le ya-ka.” (Baroma 1:11, 12) Ka mo go swanago, dipokano tša rena e swanetše go ba tša go boledišana ka dilo tše di kgothatšago.—Baroma 12:13; 15:1, 2.

Dikgopotšo le Ditemošo tše Dingwe

14. Ke ka baka la’ng go sa kgothaletšwe dipokano tše dikgolo tša bogwera?

¹⁴ Ga go kgothaletšwe gore go be le dipokano tše dikgolo tša bogwera, ka ge gantši go le thata go di laola. Ka nako yeo e sa šitišanego le mediro ya moya, malapa a mmalwa a ka no kgetha go ya pikiniking gotee goba go bapala papadi yeo e sa kgothaletšego phadišano kudu. Ge bagolo ba bangwe, bahlanka ba bodiredi goba ba bangwe bao ba godilego ka tsebo ba le gona dipokanong tše bjalo tša boitapološo, ba tutuetša mediro e mebotse gomme tiragalo e ka ba e lapološago le go feta.

15. Ke ka baka la’ng go nyakega gore motho a laole dilo gabotse ge a rulagantše moletlo?

¹⁵ Barulaganyi ba dipokano tša bogwera ga se ba swanela go hlokomologa taba ya gore ba laole dilo ka mo go swanetšego. Gaešita le ge o rata go bontšha moya wa go amogela baeng, na o ka se itshole ge o ka lemoga gore ka baka la go hlokomologa ga gago dilo, moeng o kgopišitšwe ke seo se ilego sa direga lapeng la gago? Ela hloko molao wa motheo o lego go Doiteronomio 22:8. Moisiraele yo a bego a agile ntlo e mpsha o be a swanetše go aga lefao marulelong e le go dira lapana leo gantši le bego le dirišetšwa go thabiša baeng. Ka baka la’ng? “Xore ngwakô wa xaxo O se o ôbêlê molato wa madi, xe motho a ka kodumêla fase à le xodimo xa wôna.” Ka mo go swanago, seo o se dirago—ka ntle le go bea dithibelo tše di sa kwagalego—bakeng sa go šireletša baeng dipokanong tša bogwera se swanetše go bontšha gore o kgahlegela boemo bja bona bja nama le bja moya go tšwa pelong.

16. Ke šedi ya mohuta ofe yeo e swanetšego go bontšhwa ge go e-ba le dino tše di tagago pokanong ya bogwera?

¹⁶ Ge e ba go e-na le dino tše di tagago dipokanong tša bogwera, se se swanetše go dirwa ka šedi e kgolo. Bakriste ba bantši bao ba rulaganyago moletlo ba kgetha go nea dino tše di tagago ge feela bona ka noši ba ka laola seo se newago baeng  ba bona goba seo baeng ba se nwago. Ga se gwa swanelwa go dumelelwa selo seo se tlago go kgopiša ba bangwe goba go leka motho le ge e le ofe gore a nwe ka mo go feteletšego. (Baefeso 5:18, 19) Ka mabaka a fapanego, baeng ba bangwe ba ka no kgetha go se nwe dino tše di tagago. Mafelo a mantši a na le melao ya gore motho o swanetše go nwa bjala a e-na le nywaga e mekae, gomme Bakriste ba tla kwa melao ya Kesara gaešita le ge dithibelo tšeo di ka bonagala di feteletše kudu.—Baroma 13:5.

17. (a) Ge e ba go bapalwa mmino pokanong ya bogwera, ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore morulaganyi wa moletlo e be yo a kgethago kudu? (b) Ge e ba go tla binwa pokanong e itšego, teka-tekano e swanetše go bonagatšwa bjang?

¹⁷ Morulaganyi wa moletlo o swanetše go kgonthišetša gore mmino le ge e le ofe, tsela ya go bina goba boithabišo bjo bongwe di dumelelana le melao ya motheo ya Bokriste. Batho ga ba rate mmino o swanago, le gona go na le mehuta e mentši kudu ya mmino. Lega go le bjalo, bontši bja mmino lehono bo kgothaletša moya wa borabele, boitshwaro bjo bo gobogilego le bošoro. Go nyakega gore re kgethe. Ga go nape go nyakega gore mmino o amogelegago e be o fodilego, le gona ga se wa swanela gore e be o belaetšago goba o roganago, wa mašata le mošito o lego godimo kudu. Ela hloko gore o se dumelele motho yo mongwe yo a se a tšwago a kwešiša go nyakega ga gore mmino e se ke ya ba wa mašata a go direla kgetho. Go molaleng gore go bina ka tsela e akaretšago boitshwaro bjo bo sa swanelago, mo go akaretšago go šikinya matheka le matswele ka tsela e tsošago dikganyogo, e ka se be mo go swanetšego go Mokriste.—1 Timotheo 2:8-10.

18. Batswadi ba ka šireletša bana ba bona bjang ka go hlokomela dipokano tša bona tša bogwera?

¹⁸ Batswadi ba Bakriste ba swanetše go nyakišiša gore ke eng seo se rulagantšwego bakeng sa dipokano le ge e le dife tša bogwera tšeo bana ba bona ba laleditšwego go tšona, le gona maemong a mantši e tla ba gabohlale go sepela le bona. Ka manyami, batswadi ba bangwe ba dumeletše bana ba bona go ya meletlong e sa hlokomelwago moo ba mmalwa bao ba bego ba le gona ba ilego ba gokeletšwa boitshwarong bjo bo gobogilego goba boitshwarong bjo bongwe bjo bo sa swanelago. (Baefeso 6:1-4) Gaešita le ge bafsa ba lego bofelong bja nywaga ya mahlalagadi ba bontšhitše gore ba ka botwa, go sa dutše go nyakega gore ba thušwe go “tšhaba dikganyogo tšeo di sepedišanago le bofsa.”—2 Timotheo 2:22.

19. Ke therešo efe yeo e ka re thušago go lebiša tlhokomelo go seo re swanetšego go se ‘tsoma pele’?

¹⁹ Ka dinako tše dingwe, boitapološo le boithabišo bjo bo agago le bjo bo lapološago bo ka dira gore bophelo e be bjo bo thabišago kudu. Jehofa ga a re ganetše gore re thabe ka tsela ye, eupša ka mo go swanetšego re a tseba gore mediro e bjalo ka boyona ga e re thuše go boloka mahumo le ge e le afe legodimong. (Mateo 6:19-21) Jesu o thušitše barutiwa ba gagwe go kwešiša gore go “tsoma mmušo pele le toko ya [Modimo]” ke selo sa bohlokwa bophelong, e sego seo re ka se jago goba go se nwa goba go se apara, e lego “dilo tše ditšhaba di di phegelelago ka phišego.”—Mateo 6:31-34.

20. Bahlanka ba Jehofa bao ba botegago ba ka lebelela pele go dilo dife tšeo di tšwago go Monei yo Mogolo?

²⁰ Ee, go sa šetšwe gore re “a ja goba [re] a nwa goba [re] dira selo le ge e le sefe se sengwe,” re ka dira dilo ka moka “bakeng sa letago la Modimo,” re leboga Monei yo Mogolo bakeng sa dilo tše dibotse tšeo re di thabelago ka mo go lekanetšego. (1 Bakorinthe 10:31) Paradeiseng ya gagwe yeo e letšego ka pele, go tla ba le dinako tše di sa felego tša go thabela ka botlalo go nea ga Jehofa ka seatla se se bulegilego, gotee le bogwera bjo bo agago go bohle bao ba phelago ka go dumelelana le dinyakwa tša gagwe tša go loka.—Psalme 145:16; Jesaya 25:6; 2 Bakorinthe 7:1.

Na o a Gopola?

• Ke ka baka la’ng go le thata lehono gore Bakriste ba hwetše boitapološo bjo bo agago?

• Ke mehuta efe e mengwe ya boitapološo yeo e ipontšhitšego e le e kgotsofatšago malapeng a Bakriste?

• Ge motho a thabela boitapološo bjo bo agago, ke dikgopotšo le ditemošo dife tšeo a swanetšego go di gopola?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 18]

Kgetha boitapološo bjo bo tšweletšago dienywa tše dibotse

[Diswantšho go letlakala 19]

Ke mehuta efe ya boitapološo yeo Bakriste ba e ganago?