“Dulang le Hlaphogetšwe Monaganong ka mo go Feletšego”

“Lešilo le dumêla ’taba tšohle; mohlale ó hlatha dikxatô.”—DIEMA 14:15.

1, 2. (a) Phihlelo ya Lota ya kua Sodoma e re ruta’ng? (b) Polelwana e rego “dulang le hlaphogetšwe monaganong” e bolela’ng?

GE Aborahama a be a dumelela Lota gore e be yena wa pele go kgetha naga, mahlo a Lota a ile a kgahlegela tikologo e nago le meetse yeo e bego e “etša thšemo ya Morêna.” E swanetše go ba e be e le lefelo le le kgahlišago leo lapa la gagwe le bego le tla dula go lona, ka ge “Loto [a ile] a ikxêthêla molála ka moka wa nokeng ya Jorodane” gomme a hloma mešaša kgaufsi le Sodoma. Lega go le bjalo, motse ke o mobotse ge re le kgole, ka gobane lefelong la kgaufsi go be go dula “batho ba Sodoma, bôná [ba e bego] e le ba babe, e le ba xo befêla Morêna ka kudu.” (Genesi 13:7-13) Ge di phuthologa, Lota le lapa la gagwe ba ile ba lebeletšana le tahlegelo e kgolo kudu. Mafelelong, yena le barwedi ba gagwe ba ile ba theogela boemong bja tlase bja go dula ka leweng. (Genesi 19:17, 23-26, 30) O be a iphahlile ka lefego.

² Go na le seo bahlanka ba Modimo lehono ba ithutago sona pegong ya seo se diragaletšego Lota. Ge re lebeletšana le go dira diphetho, re swanetše go phafogela dikotsi tšeo di ka bago gona gomme re itiše malebana le go forwa ke dilo tšeo di ka re kgahlago mathomong. Ka gona, Lentšu la Modimo le re kgothaletša ka mo go swanetšego gore: “Dulang le hlaphogetšwe monaganong ka mo go feletšego.” (1 Petro 1:13) Go ya ka seithuti sa Beibele e lego R.C.H. Lenski, go hlaphogelwa monaganong ka tsela e bjalo go bolela “go iketla, go hlahloba maemo ka monagano o tsepamego le go bapetša dilo ka nepo gomme ka go rialo gwa re thuša go dira phetho e swanetšego.” Anke re eleng hloko maemo a mangwe ao a nyakago gore re be bao ba hlaphogetšwego monaganong.

Go Naganišiša ka Sebaka sa go Thoma Kgwebo

3. Ke ka baka la’ng go nyakega gore re ntšhe mahlo dinameng ge e ba re hwetša sebaka sa go thoma kgwebo?

³ Anke re re o holofetšwa sebaka sa go thoma kgwebo ke motho yo a hlomphegago, mohlomongwe e le morapedi-gotee le wena wa Jehofa. O fišegela kholofelo yeo a nago le yona ya katlego gomme o go kgothaletša gore o gate mogato ka pela gore o se ke wa hwetša setlakala se tupile. Mo gongwe o ka thoma go ba le ditoro tša bophelo bjo kaone bakeng sa gago le lapa la gago, mohlomongwe o nea mabaka ka gore se se tla go thuša go diriša nako e oketšegilego dilong tša moya. Lega go le bjalo, Diema 14:15 e lemoša ka gore: “Lešilo le dumêla ’taba tšohle; mohlale ó hlatha dikxatô.” Ka baka la lethabo leo gantši le sepedišanago le go thoma kgwebo e mpsha, go lekela hlogong go ka tšeelwa fase, dikotsi di ka hlokomologwa gomme go se tsepame ga kgwebo go ka no se elwe hloko ka botlalo. (Jakobo 4:13, 14) Boemong bjo bjalo, ruri e tla ba gabohlokwa go dula re hlaphogetšwe monaganong ka mo go feletšego!

4. Re ka ‘hlatha dikgato tša rena bjang’ ge re naganišiša ka kholofetšo ya go thoma kgwebo?

⁴ Motho yo a nago le temogo o hlahloba ka kelohloko kholofetšo ya go thoma kgwebo pele ga ge a ka dira phetho. (Diema 21:5) Go hlahloba ka tsela e bjalo gantši go utolla dikotsi tše di iphihlilego. Ela hloko boemo bjo bo latelago bjo bo ka diregago: Motho o nyaka go adima tšhelete gore a rulaganye dilo tša gagwe tša kgwebo gomme o holofetša gore o tla go bušetša tswalo e ntši ge o ka mo adima tšhelete. Tswalo e ka kwagala e kganyogega, eupša dikotsi e ka ba dife? Na moadimi  o dumela gore o tla lefa tšhelete go sa šetšwe gore kgwebo e a atlega, goba na o tla lefa ge feela e ka atlega? Ka mantšu a mangwe, na seo se bolela gore ge kgwebo e sa atlege, o tla ba o lahletše tšhelete ka meetseng? Mohlomongwe o ka botšiša gape gore: “Ke ka baka la’ng a adima tšhelete bathong? Na dipanka di lebelela go thongwa ga kgwebo e le go lekela hlogong?” Go ba le nako ya go naganišiša ka dikotsi go tla go thuša go lebelela kholofetšo yeo ka tsela e leka-lekanego.—Diema 13:16; 22:3.

5. (a) Ke mogato ofe o bohlale wo Jeremia a ilego a o gata ge a be a reka tšhemo? (b) Ke ka baka la’ng e le mo go holago go ngwala fase ditumelelano ka moka tša kgwebo?

⁵ Ge moporofeta Jeremia a be a reka kgwebo go morwa wa rangwane’agwe, yo e bego e le morapedi-gotee le yena wa Jehofa, o ile a ngwala fase ditaba ka botlalo pele ga dihlatse tše dintši. (Jeremia 32:9-12) Motho yo bohlale lehono o tla kgonthišetša gore dithulaganyo ka moka tša kgwebo tšeo a di tsenelago, go akaretša tšeo go nago le ba leloko le badumedi-gotee, di ngwalwa fase. * Go dira tumelelano e kwagalago le e ngwadilwego fase go thuša go phema go se kwane gomme go boloka botee. Ka lehlakoreng le lengwe, go se ngwale fase gantši ke gona go bakago mathata a tša kgwebo magareng ga bahlanka ba Jehofa. Ka manyami, mathata a bjalo a ka opiša hlogo, a galefiša gaešita le go fokodiša motho moyeng.

6. Ke ka baka la’ng re swanetše go itiša malebana le megabaru?

⁶ Le gona re swanetše go itiša malebana le megabaru. (Luka 12:15) Go holofetšwa tswalo e ntši go ka dira gore motho a se ke a bona kotsi ya go lekela hlogong ka kgwebo e sa tsepamago. Gaešita le ba bangwe bao ba ilego ba thabela ditokelo tše dibotse tirelong ya Jehofa ba ile ba tanywa ke moreo wo. Lentšu la Modimo le re lemoša ka gore: “Mokgwa wa lena wa bophelo a o se be le lerato la go rata tšhelete, ge le dutše le kgotsofetše ka dilo tše di lego gona.” (Baheberu 13:5) Ge Mokriste a nyaka go thoma kgwebo, o swanetše go ipotšiša gore, ‘Na ruri go bohlokwa go akaretšwa mo?’ Go phela bophelo bjo bonolo bjo bo lebišitšego tlhokomelo borapeding bja rena go Jehofa go tla re šireletša go “mehuta ka moka ya dilo tše di gobatšago.”—1 Timotheo 6:6-10.

Ditlhohlo Tšeo Bakriste Bao ba Sego Lenyalong ba Lebeletšanego le Tšona

7. (a) Ke ditlhohlo dife tšeo Bakriste ba bantši bao ba sego lenyalong ba lebeletšanago le tšona? (b) Go kgetha motho yo re tla nyalanago le yena go akaretša bjang go botegela ga rena Modimo?

⁷ Bahlanka ba bantši ba Jehofa ba duma go nyala goba go nyalwa eupša ga se ba hlwa ba hwetša motho yo a swanetšego yo ba ka nyalanago le yena. Dinageng tše dingwe, go na le kgateletšo e kgolo setšhabeng ya gore motho a nyale goba a nyalwe. Lega go le bjalo, dibaka tša go hwetša motho yo e ka tlago ya ba molekane gare ga badumedi-gotee e ka ba tše sego kae. (Diema 13:12) Lega go le bjalo, Bakriste ba lemoga gore go kwa taelo ya Beibele ya go nyala goba go nyalwa “feela Moreneng” go bontšha go botegela Jehofa. (1 Bakorinthe 7:39) E le gore ba eme ba tiile dikgateletšong le ditekong tšeo ba lebeletšanago le tšona, Bakriste bao ba sego lenyalong ba swanetše go dula ba hlaphogetšwe monaganong ka mo go feletšego.

8. Sulamitha o ile a ba kgateletšong efe, gomme ke bjang basadi ba Bakriste lehono ba ka lebeletšanago le tlhohlo e swanago?

⁸ Ka lengwalong la Sefela sa Difela, ngwanenyana yo a ikokobeditšego yo a tšwago naga-magaeng yo a bitšwago Sulamitha o goga kgahlego ya Kgoši.  Kgoši e mo goka-goketša ka go mmontšha mahumo, botumo le ponagalo ya yona, gaešita le ge ngwanenyana yo a šetše a ratana le lesogana le lengwe. (Sefela sa Difela 1:9-11; 3:7-10; 6:8-10, 13) Ge e ba o le mosadi wa Mokriste, le wena o ka ikhwetša o kgahlile motho yo o sa nyakego go ratana le yena. Motho yo o šomago le yena, mohlomongwe yo a lego maemong a phagamego, a ka thoma go go reta, a go direla dilo ka tsela e botho, gomme a tsoma dibaka tša go ba le wena. Phafogela tlhokomelo e bjalo ya bofora. Gaešita le ge e se ka mehla moo boikemišetšo bja motho yo bjalo e lego bja go fo go kgahlegela goba bjo bo gobogilego, gantši bo bjalo. Ka go swana le Sulamitha, e ba “morakô.” (Sefela sa Difela 8:4, 10) Gana ka go tia dipolelo tša marato tše di sa nyakegego. Tsebiša bašomi ka wena di sa tloga fase gore o yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa gomme o diriše sebaka se sengwe le se sengwe go ba nea bohlatse. Seo se tla go šireletša.

9. Go tswalana le motho yo o sa mo tsebego go Internet go ka ba le dikotsi dife? (Bona gape le lepokisi le le lego go letlakala 25.)

⁹ Mekero ya Web ya Internet yeo e rulaganyeditšwego go thuša batho bao ba sego lenyalong gore ba hwetše motho yo ba tla nyalanago le yena e thoma go ata. Ba bangwe ba e lebelela e le tsela yeo e ba thušago go tseba batho bao ge e be e se ka yona ba bego ba ka se ba tsebe. Lega go le bjalo, go thoma tswalano le motho yo ge e le gabotse o sa mo tsebego go akaretša dikotsi tša kgonthe. Go Internet, go ka ba thata go hlaola therešo maakeng. (Psalme 26:4) Ga se gore batho ka moka bao ba ipolelago gore ke bahlanka ba Jehofa, ruri e tloga e le bona. Go oketša moo, ge le beana mabaka le diriša mokero wo, tswalano e matla e ka gola ka lebelo le legolo kudu, gomme seo se ka kgopamiša tsela yeo motho a bonago dilo ka yona. (Diema 28:26) Go sa šetšwe gore ke ka Internet goba ke ka mekgwa e mengwe, ga se gabohlale go hlagolela tswalano ya kgaufsi le motho yo o sa tsebego mo go kaalo ka yena.—1 Bakorinthe 15:33.

10. Bakriste bao ba sego lenyalong ba ka kgothatšwa bjang ke badumedi-gotee le bona?

¹⁰ Jehofa “o na le maikwelo a borutho a bonolo kudu” go bahlanka ba gagwe. (Jakobo 5:11) O tseba mathata ao ka dinako tše dingwe a gateletšago Bakriste bao ka baka la maemo ba sego lenyalong, gomme o tšeela godimo go botega ga bona. Ba bangwe ba ka ba kgothatša bjang? Re swanetše go ba reta ka mehla ka baka la go kwa ga bona le moya wa bona wa boikgafo. (Baahlodi 11:39, 40) Re ka ba akaretša gape le ge re rulaganya dipokano tša bogwera bjo bo agago. Na o sa tšwa go dira seo? Go oketša moo, re ka ba rapelela, ra kgopela Jehofa gore a ba thuše go tsepama moyeng le go thabela go mo hlankela. Ka go bontšha kgahlego ya  rena e tšwago pelong, anke re bontšheng gore re tšeela godimo babotegi ba ka ge Jehofa a dira bjalo.—Psalme 37:28.

Go Lebeletšana le Mathata a tša Maphelo

11. Mathata a magolo a tša maphelo a tšweletša ditlhohlo dife?

¹¹ Ruri go gateletša kudu ge rena goba bao re ba ratago ba e-ba le mathata a magolo a tša maphelo! (Jesaya 38:1-3) Ge re sa dutše re nyaka go hwetša kalafo e atlegago, go bohlokwa gore re kgomarele melaong ya motheo ya Mangwalo. Ka mohlala, Bakriste ba ela hloko gore ba kwa taelo ya Beibele ya gore ba ile madi, gomme ba phema go diriša mekgwa le ge e le efe ya tša kalafo yeo e akaretšago go dirišana le meoya. (Ditiro 15:28, 29; Bagalatia 5:19-21) Lega go le bjalo, go bao ba sa tlwaeletšwago tša kalafo, go seka-seka mekgwa ya tša kalafo go ka ba thata le mo go imelago. Ke’ng se se ka re thušago go dula re hlaphogetšwe monaganong ka mo go feletšego?

12. Mokriste a ka kgomarela bjang teka-tekano ge a naganišiša ka mekgwa ya kalafo?

¹² “Mohlale ó hlatha dikxatô” ka go dira nyakišišo ka Beibeleng le dikgatišong tša Bokriste. (Diema 14:15) Dikarolong tša lefase moo dingaka le dipetlele di sego nene, dihlare tša setšo, tšeo di akaretšago mešunkwane, e ka ba kalafo e nnoši e hwetšagalago. Ge e ba re nagana ka kalafo e bjalo, re ka hwetša tsebišo e holago ka tokollong ya Morokami wa April 15, 1987, matlakala 26-9. E re lemoša ka dikotsi tše di ka bago gona. Ka mohlala, re ka swanela ke go nyakišiša ka dilo tše di latelago: Na ngaka yeo e tsebja e le nkadingala? Na kalafo ye e theilwe tabeng ya go dumela gore bolwetši le lehu di bakwa ke medimo (goba badimo) yeo e kgopišegilego goba manaba ao e lego baloi? Na go hlabela, go upa goba mekgwa e mengwe ya go dirišana le meoya e dirišetšwa go hlakanya goba go diriša sehlare? (Doiteronomio 18:10-12) Go nyakišiša ka tsela e bjalo go tla re thuša go kwa keletšo e buduletšwego e rego: “Kgonthišetšang dilo tšohle; kgomarelang se sebotse.” * (1 Bathesalonika 5:21) Go tla re thuša go boloka teka-tekano.

13, 14. (a) Re ka bontšha bjang teka-tekano ge re hlokomela boemo bja rena bja tša maphelo? (b) Ke ka baka la’ng go nyakega teka-tekano ge re boledišana le ba bangwe ka tša maphelo le ditaba tša kalafo?

¹³ Go nyakega teka-tekano dikarolong ka moka tša bophelo, go akaretša le go itlhokomela ga rena mmeleng. (Bafilipi 4:5) Go lebiša tlhokomelo e leka-lekanego boemong bja rena bjo bobotse bja tša maphelo go bontšha gore re leboga mpho e bohlokwa ya bophelo. Ge re lebeletšana le mathata a tša maphelo, ke mo go swanetšego gore re a nee tlhokomelo. Lega go le bjalo, re ka se ke ra kgona go hwetša bophelo bjo bo phethagetšego go fihlela nako ya Modimo e e-tla bakeng sa “go fodiša ditšhaba.” (Kutollo 22:1, 2) Re swanetše go itiša malebana le go swarega kudu ka tša maphelo moo e lego gore dinyakwa tša rena tša bohlokwa kudu tša moya di phaelwa ka thoko.—Mateo 5:3; Bafilipi 1:10.

¹⁴ Le gona re swanetše go bontšha teka-tekano le go dira dilo ka tsela e kwagalago ge re boledišana le ba bangwe ka tša maphelo le ditaba tša kalafo. Ditaba tše ga se tša swanela go ba tšona tše dikgolo dipoledišanong tša rena ge re bokana bakeng sa bogwera bja moya dibokeng tša Bokriste le dikopanong. Go feta moo, gantši diphetho tša tša kalafo di akaretša melao ya motheo ya Beibele, letswalo la motho gotee le tswalano ya gagwe le Jehofa. Ka gona, e ka se be go bontšha lerato go hlahlela modumedi-gotee le rena ka dikgopolo tša rena goba go mo gatelela gore a hlokomologe seo letswalo la gagwe le mmotšago sona. Gaešita le ge go ka iwa go bao ba godilego ka tsebo ka  phuthegong bakeng sa thušo, Mokriste yo mongwe le yo mongwe o swanetše go “rwala morwalo wa gagwe” wa boikarabelo bja go dira diphetho, gomme “yo mongwe le yo mongwe wa rena o tla ikarabela go Modimo.”—Bagalatia 6:5; Baroma 14:12, 22, 23.

Ge re Gateletšegile

15. Maemo ao a gateletšago a ka re kgoma bjang?

¹⁵ Maemo ao a gateletšago a ka dira gore gaešita le bahlanka ba Jehofa bao ba botegago ba bolele goba go dira dilo ka tsela e sego bohlale. (Mmoledi 7:7) Ge a be a gateletšegile kudu, Jobo o ile a thoma go teka-teka ka tsela e itšego gomme a swanelwa ke gore a phošollwe kamoo a bego a nagana ka gona. (Jobo 35:2, 3; 40:6-8) Gaešita le ge “Mošê e be e le monna yo bolêta ruri xo fetiša batho ka moka ba lefase,” o kile a galefišwa gomme a bolela ka bogale. (Numeri 12:3; 20:7-12; Psalme 106:32, 33) Dafida o ile a bontšha boitshwaro bjo bobotse ka go se bolaye Kgoši Saulo, eupša ge Nabala a be a mo roga gomme a roga banna ba gagwe, Dafida o ile a galefa gomme a se sa kgona go itaola. Ke feela nakong ya ge Abigaile a tsene ditaba gare mo a ilego a boela sekeng, gomme a phema go dira phošo yeo go bego go šetše ganyenyane gore a e dire.—1 Samuele 24:2-7; 25:9-13, 32, 33.

16. Ke’ng seo se ka re thušago gore re pheme go dira dilo ka lepotla-potla?

¹⁶ Le rena re ka lebeletšana le maemo ao a gateletšago moo re ka palelwago ke go nagana gabotse. Go lebelela maemo a ba bangwe ka kelohloko, go etša ge go dirile Dafida, go ka re thuša go phema go dira dilo ka lepotla-potla gomme ra dira sebe. (Diema 19:2) Go feta moo, Lentšu la Modimo le re lemoša ka gore: “Thothomêlang, Le lesê xo senya [“galefang, eupša le se ke la senya,” NW]. Bolêlang le ’pelo tša lena Lè le dilaong, Le homolê.” (Psalme 4:4) Mo go kgonegago, ke gabohlale go leta go fihlela re išitše maswafo fase pele ga ge re ka gata mogato goba go dira diphetho. (Diema 14:17, 29) Re ka retologela go Jehofa ka thapelo e tšwago pelong, “gomme khutšo ya Modimo ye e fetago kgopolo yohle e tla diša dipelo tša [rena] le matla a [rena] a monagano ka Kriste Jesu.” (Bafilipi 4:6, 7) Khutšo ye ya Modimo e tla dira gore re be bao ba tsepamego gomme ya re thuša gore re dule re hlaphogetšwe monaganong ka mo go feletšego.

17. E le gore re dule re hlaphogetšwe monaganong ka mo go feletšego, ke ka baka la’ng re swanetše go ithekga ka Jehofa?

¹⁷ Go sa šetšwe maiteko a rena a matla a go nyaka go phema dikotsi le go dira dilo ka bohlale, ka moka ga rena re dira diphošo. (Jakobo 3:2) Go na le kgonagalo ya gore re ka gata mogato o fošagetšego kudu re tloga re sa lemoge. (Psalme 19:12, 13) Go feta moo, re le dibopiwa tša nama, ga re na bokgoni goba tshwanelo ya go laola dikgato tša rena re sa thušwe ke Jehofa. (Jeremia 10:23) Re thaba kudu gore o re kgonthišetša gore: “Ke tlo Xo lemôša ka Xo ruta tsela ye O tl’o xo e swara, ka Xo eletša mahlô a-ka à Xo ukametše.” (Psalme 32:8) Ee, ka thušo ya Jehofa, re ka dula re hlaphogetšwe monaganong ka mo go feletšego.

[Mengwalo ya ka tlase]

O be o tla Araba Bjang?

Re ka dula bjang re hlaphogetšwe monaganong

• ge re newa sebaka sa go thoma kgwebo?

• ge re tsoma molekane wa lenyalo?

• ge re e-na le mathata a tša maphelo?

• ge re gateletšegile?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Lepokisi go letlakala 25]

Na o ka e Bota?

Dipolelo tše di latelago di tšwelela ka mekerong ya Web bakeng sa bao ba sego lenyalong:

“Le ge re ka ba re itekile ka mo re ka kgonago ka gona, ga go na kgonthišetšo ya seo motho ge e le gabotse a lego sona.”

“Ga re kgonthišetše go nepagala, go felela goba go hola ga tsebišo le ge e le efe e lego mokerong wo.”

“Dikgopolo, dikeletšo, ditaba, dikholofetšo, tsebišo e nngwe goba dikagare tšeo di dirilwego gore di hwetšagale tirelong [ye] ke tša bangwadi . . . gomme ga go nyakege gore di botwe.”

[Seswantšho go letlakala 23]

“Mohlale ó hlatha dikxatô”

[Seswantšho go letlakala 24, 25]

Ke bjang basadi ba Bakriste ba ka ekišago Sulamitha?

[Seswantšho go letlakala 26]

“Kgonthišetšang dilo tšohle; kgomarelang se sebotse”