Jehofa o Hlokomela Bao ba Ikokobeditšego

BOIKOKOBETŠO bo bohlokwa kudu mahlong a Jehofa. Gaešita le ge Modimo a sa kolote batho, ka botho bjo bo sa swanelago o ikemišeditše go gaugela le go amogela bao ba ikokobetšago pele ga gagwe. Batho ba bjalo ba bontšha gore ga ba ipote goba go ikgantšha eupša ba lebeletše go yena gomme ba nyaka go dira thato ya gagwe. Go etša ge mongwadi wa Mokriste yo a buduletšwego Jakobo a bolela: “Modimo o ganetša bao ba ikgogomošago, eupša ba ikokobeditšego o ba nea botho bjo bo sa swanelago.”—Jakobo 4:6.

Gaešita le batho bao ba kilego ba dira dilo tše mpe kudu ba ka ikokobetša pele ga Jehofa gomme ba mo kgopela gore a ba gaugele, o tla ba kwa. Ka mohlala, Kgoši Manase o ile a tutueletša badudi ba Juda le ba Jerusalema gore ba “[dire] tše mpe tše di fetišaxo tša dithšaba tšela tše Morêna a di fedišitšexo mola Ba-Isiraele ba fihla.” Lega go le bjalo, ka morago ga ge Jehofa a dumeletše gore a thopše ke kgoši ya Asiria, Manase o ile “a ikokobetša ruri pele xa Modimo wa bôtat’axwe. A rapêla, Morêna a dumêla thapêlô ya xaxwe, a bá a mmušetša Jerusalêma mmušong wa xaxwe. Ké mo Manase a lemoxilexo xe Modimo e le Yêna Morêna.” Ka gona, Manase o ile a ithuta go ikokobetša.—2 Koronika 33:9, 12, 13.

Mehola ya Boikokobetšo

Motho yo a ikokobetšago pele ga Modimo a ka letela go hwetša tlhahlo ya Gagwe. Ge moporofeta Daniele a be a le bothopša Babele, o ile a retwa kudu ke morongwa yo a bego a tšweletše go yena ka pono e tšwago go Modimo, ka gobane Daniele a ile a ikokobetša pele ga Modimo ge a be a tsoma tlhahlo le kwešišo.—Daniele 10:12.

Ka lehlakoreng le lengwe, moikgogomoši yo a tsomago botumo a ka se atlege, go etša ge go ile gwa ba bjalo ka Kgoši Usia wa Juda, yoo a ilego a ikgogomoša gomme a ithopela mediro ya boperisita ka tsela e sego molaong: “Mola a tiile matla, pelo ya xaxwe ya ikxoxomoša ya mo iša thsenyexong; a hlanoxêla Morêna Modimo wa xaxwe; a bá a tsêna Ngwakong wa Morêna, a re ke thunthša diôrêlô aletareng.” Ge a be a galefetše baperisita ka gobane ba ile ba mo sola, o ile a otlwa ka lephera.—2 Koronika 26:16-21.

Boikokobetšo bo ka thuša motho kudu gore a kgone go lebeletšana le mathata ka katlego. Ge e ba kotsi e hlaga, boikokobetšo bo thuša motho gore a kgotlelele le gore a tšwele pele a hlankela Modimo. Kgoši Dafida o ile a lebeletšana le mathata a mantši. O be a tsongwa e le lerabele ke Kgoši Saulo. Eupša ga se a ka a sola Modimo goba a ikgodišetša motlotšwa wa Jehofa. (1 Samuele 26:9, 11, 23) Ge a be a dirile dibe malebana le Jehofa ka go robala le Batseba gomme a kgalengwa ka mo go tseneletšego ke moporofeta wa Modimo Nathane, o ile a ikokobetša pele ga Modimo.—2 Samuele 12:9-23.

Seka sa Modimo

Jehofa Modimo ka noši o bontšha boikokobetšo ka go gaugela badiradibe bao ba ikokobetšago le go ba kwela bohloko. Taba ya gore o dirišana le badiradibe le gore o neetše ka Morwa wa gagwe e le sehlabelo bakeng sa dibe tša batho e bontšha gore o ikokobeditše. Ka botho bjo bo sa swanelago, o gaugetše bana ba Adama, gomme a ba nea sebaka sa go hwetša bophelo bjo bo sa felego.—Baroma 8:20, 21.

Kgoši Dafida o ile a lemoga seka se sa Modimo gomme a se thabela. Ka morago ga ge Jehofa a mo phološitše diatleng tša manaba a gagwe ka moka, o ile a opela ka gore: “O mphile kôtsê ya xaxo ka pholoxa, Wa nkinamêla wa nkxodiša.” (2 Samuele 22:36) Gaešita le ge a e-na le seriti se segolo e bile a dula lefelong la gagwe le le phagamego magodimong, go ka bolelwa ka Jehofa gore: “Ké mang a lekanaxo le Morêna Modimo wa rena Mo-dula-phaxamong? Ó ukametše maxodimo le lefase, ó di bôna di le tlase, A tsoša babôtlana leroleng, a nthša modiidi ’thšileng; A mo dudiša le babuši, le babuši ba sethšaba s’abô.”—Psalme 113:5-8.

 Boikokobetšo bja Jesu Kriste

Ge Jesu Kriste a be a le lefaseng, o ile a bea mohlala o mobotse kudu wa go ba mohlanka yo a ikokobeditšego wa Modimo. Bošegong bja pele ga lehu la gagwe, Jesu o ile a tšea lešela a itlema ka lona gomme a hlapiša maoto a yo mongwe le yo mongwe wa baapostola ba gagwe ba 12 a ba a a phumola, e lego tiro yeo ka tlwaelo e bego e dirwa ke batho ba maemo a tlase le bahlanka. (Johane 13:2-5, 12-17) O be a boditše barutiwa ba gagwe gore: “Mang le mang yo a ikgodišago o tla kokobetšwa gomme mang le mang yo a ikokobetšago o tla godišwa.” (Mateo 23:12) Moapostola Petro yo a bego a le gona bošegong bjoo, o ile a gopola mohlala wa Jesu o mobotse gomme ka morago a eletša badumedi-gotee le yena ka gore: “Ka moka ga lena itlemeng ka go kokobela ga monagano yo mongwe go yo mongwe . . . Ka baka leo, ikokobetšeng ka tlase ga seatla se matla sa Modimo, gore a le godiše nakong e swanetšego.”—1 Petro 5:5, 6.

Moapostola Paulo o kgothatša Bakriste gore ba nagane go swana le Jesu Kriste; o bolela ka boemo bjo bo phagamego bja Morwa wa Modimo pele ga ge e e-ba motho legodimong a e-na le Tatagwe Jehofa, go ikemišetša ga gagwe go itlhohlora, a ba ka sebopego sa mohlanka gomme a swana le batho. Paulo o oketša ka gore: “Go feta moo, ge [Jesu] a ikhwetša a le ka sebopego sa motho, a ikokobetša gomme a ba yo a kwago go fihla lehung, ee, lehung koteng ya tlhokofatšo.” Mantšu a Jesu a mabapi le moputso wa boikokobetšo a hlatsetšwe ka go tia e le a therešo boemong bja gagwe, go etša ge moapostola a tšwela pele ka gore: “Ka lona lebaka le gape Modimo o mo phagamišeditše boemong bja godimo gomme ka botho a mo nea leina le lego ka godimo ga leina le ge e le lefe le lengwe.”—Bafilipi 2:5-11.

Se se kgahlišago le go feta ke gore gaešita le ge a le boemong bjo bo bjalo bjo bo phagamego, ge a diriša “matla ka moka legodimong le lefaseng” go phethagatša thato ya Modimo mabapi le lefase, Kriste o tla ba a sa dutše a e-na le boikokobetšo bjo bo swanago bofelong bja Pušo ya gagwe ya Nywaga e Sekete. (Mateo 28:18; 6:10) Ka gona, Mangwalo a re botša gore: “Ge dilo tšohle di tla ba di beilwe ka tlase ga gagwe, ke moka Morwa le yena o tla ipea ka tlase ga Yo a beilego dilo tšohle ka tlase ga gagwe, gore Modimo e be tšohle go yo mongwe le yo mongwe.”—1 Bakorinthe 15:28.

Bakriste ba Swanetše go Hlagolela Boikokobetšo

Ge a eletša Bakriste-gotee le yena gore ba apare motho yo mofsa yoo “a mpshafatšwago go ya ka seswantšho sa Yo a mmopilego,” moapostola Paulo o re: “Ka gona, le le bahlaolwa ba Modimo, ba bakgethwa le ba ba ratwago, aparang maikwelo a borutho a bonolo a lešoko, botho, monagano o ikokobeditšego, boleta le bopelotelele.” (Bakolose 3:10, 12) O kgopela gape gore: “Naganang ka ba bangwe ka tsela e swanago le yeo le naganago ka lena ka yona; le se ke la nagana ka dilo tše phagamego, eupša e-yang le dilo tše ikokobeditšego. Le se ke la ba ba nago le temogo mahlong a lena.”—Baroma 12:16.

Boikokobetšo bo dira gore go be le khutšo. Motho yo a ikokobeditšego ga a lwe le bana babo ba Bakriste bakeng sa go ba tsebiša tšeo go thwego ke “ditshwanelo” tša gagwe. Moapostola o boletše gore, gaešita le ge a be a e-na le tokologo ya go dira dilo tšohle, o be a dira feela dilo tšeo di agago, gomme ge e ba letswalo la ngwanabo le be le tshwenywa ke ditiro tša gagwe, o be a tlogela go di dira.—Baroma 14:19-21.

Le gona go nyakega boikokobetšo gore re kgomarele khutšo ka go diriša keletšo ya Jesu ya go lebalela ba bangwe dibe tšeo ba re dirilego tšona. (Mateo 6:12-15) Le gona ge motho yo mongwe a kgopiša yo mongwe, go kwa taelo ya gore a ye go motho yola gomme a amogele gore o fošitše a be a kgopele tshwarelo, go leka boikokobetšo bja gagwe. (Mateo 5:23, 24) Goba ge motho yo a kgopišitšwego a mmatamela, ke feela lerato leo le nago le boikokobetšo leo le tla mo tutueletšago go amogela gore o fošitše le go gata mogato ka go akgofa gore a lokiše ditaba. (Mateo 18:15) Eupša boikokobetšo bjo bo bjalo bo tliša khutšo bathong le mokgatlong gomme ga bo dire gore ba lewe ke dihlong; le gona go dira dilo ka boikokobetšo go thuša motho gore a be le seka se se sebotse sa boikokobetšo a be a se kaonefatše.

Boikokobetšo bo tla thuša Mokriste gore a kgotsofalele dilo tšeo a nago le tšona e bile bo tla mo thuša go ba le lethabo le teka-tekano. Bao ba nago le boikokobetšo ba ka thaba, gaešita le ge ba ka ba ba nyamišitšwe le go swarwa gampe ke baikgogomoši le baikgodiši. Ba ka homotšwa ke mantšu a rego: “Nyakang Morêna, lena babôtla bohle ba lefase, lena Le yaxo ka molaô w’axwe. Tsomang tokô, Le tsomê boikokobetšô; mohlomongwê Le ka efošwa mohla woo wa boxale bya Morêna.”—Tsefanya 2:3.