Go Hlankela le Phuthego Yeo e Bolelago Leleme le Šele

MOAPOSTOLA Johane o ngwadile gore: “Ka bona morongwa yo mongwe a fofa gare ga legodimo a e-na le ditaba tše dibotse tša ka mo go sa felego gore a di tsebiše e le ditaba tše di thabišago go bao ba dulago lefaseng, le go ditšhaba tšohle le meloko yohle le maleme ohle le batho bohle.” (Kutollo 14:6) E le go phethagatša pono ye ya boporofeta, ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo di bolelwa lefaseng ka bophara ka maleme a fapa-fapanego. Bontši bja maleme a a bolelwa ke bafaladi bao ba dulago kgole le magagabo bona. Batho ba le bona ba kwa ditaba tše dibotse go Dihlatse tša Jehofa tše mafolofolo tšeo di ithutilego leleme le lengwe.

Na o gare ga Dihlatse tšeo tše di hlankelago le phuthego yeo e bolelago leleme le šele? Goba na mohlomongwe o nagana ka go dira bjalo? E le gore o atlege maitekong a gago, o swanetše go ba le boikemišetšo bjo bo se nago boithati le boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo. Ka ge boikemišetšo bja gago e le go thuša ba bangwe gore ba ithute therešo Lentšung la Modimo, o na le boikemišetšo bjo bobotse e le ruri—go rata Modimo le moagišani. (Mateo 22:37-39; 1 Bakorinthe 13:1) Go kganyoga go thuša ba bangwe gore ba tsebe Modimo go re nea boikemišetšo bjo matla go feta go fo thabela bogwera, dijo le setšo sa batho ba setšhaba se sengwe goba ba sehlopha se sengwe. Na taba ya go ithuta leleme le lengwe e a go imela? Ge e ba go le bjalo, go ba le pono e nepagetšego go tla thuša kudu. James, yo a ithutilego Sejapane o re: “O se ke wa dumelela gore o tshwenywe ke taba ya leleme.” Go lemoga gore batho ba bangwe ba bantši pele ga gago ba ile ba atlega go ka go thuša go kgotlelela le go kgomarela boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo. Ka gona, ke bjang o ka ithutago leleme le lengwe? Ke’ng seo se tlago go go thuša go tlwaela phuthego yeo e dirišago leleme leo? Le gona o swanetše go dira’ng e le gore o dule o tiile moyeng?

Go Katanela go Ithuta Leleme

Go na le ditsela tše dintši tša go ithuta leleme. Barutwana le barutiši ga ba ithute le go ruta ka tsela e swanago. Lega go le bjalo, go barutwana ba bantši, go ya diklaseng tše mmalwa tšeo go tšona go rutago morutiši yo a nago le bokgoni go akgofiša go ithuta e bile go bonolo. Go bala Beibele le dipuku tše di theilwego Beibeleng ka leleme leo o ithutago lona le go theetša dilo le ge e le dife tšeo di gatišitšwego go tla go thuša go bopa popopolelo le go godiša tsebo ya gago mabapi le dipolelwana tša pušo ya Modimo. Seyalemoya, TV le mananeo a bidio ao a nago le dikagare tše di swanetšego le ona a ka go thuša go kwešiša leleme le setšo sa batho. Ge e le mabapi le gore o ithuta ka nako e kaakang, go ithuta selo se itšego letšatši le lengwe le le lengwe gantši go hola kudu go feta go lapišwa ke go ithuta ka nako e telele ka sewelo.

Go ithuta leleme go swana le go ithuta go rutha. O ka se ke wa ithuta go rutha ka go fo bala puku. O swanetše go tsena ka meetseng, gomme o thala-thale. Go ithuta leleme le gona go bjalo. Se se thata ge o se dira feela ka go fo ithuta. O swanetše go kopana le batho nako le nako ge o ka kgona—o theetše ge ba bolela, o gwerane le bona, gomme o dire seo o ka se kgonago gore o  bolele! Mediro ya Bokriste e nea sebaka se sentši sa go dira bjalo. Gantši, o ka diriša seo o ithutago sona di sa tloga fase bodireding bja tšhemo. Midori, yo a bego a ithuta se-China o re: “Go ka bonagala go tšhoša, eupša beng ba dintlo ba kgona go bona gore rena Dihlatse re leka ka matla. Se se ka ba kgoma dipelo. Selo feela seo re swanetšego go se bolela ke gore, ‘Ke thabela go go tseba’ ka leleme la bona, gomme ba a thaba!”

Diboka tša Bokriste le tšona ke thušo e kgolo. Sebokeng se sengwe le se sengwe, leka go nea ditlhaloso bonyenyane gatee. Go sa šetšwe kamoo seo se ka bago se tšhoša ka gona mathomong, o se ke wa tshwenyega. Phuthego e nyaka gore o atlege! Monifa, yo a ithutago Sekorea, o re: “Ke leboga kudu kgaetšedi yo a dulago kgaufsi le nna nakong ya diboka, a nngwalela ditlhaloso tša mantšu a mangwe. Thekgo ya gagwe e borutho le ya go se fele pelo di nthuša kudu.” Ge popopolelo ya gago e dutše e kaonefala, o ka thoma go nagana ka leleme le lengwe—o tswalanya mantšu ka go lebanya le seo a se emelago go e na le go fetolela lentšu le lengwe le le lengwe ka monaganong wa gago.

Pakane ya gago ya mathomo mabapi le go ithuta leleme e swanetše go ba go “bolela polelo e kwešišegago gabonolo.” (1 Bakorinthe 14:8-11) Gaešita le ge batho ba ka kwešiša maemo, diphošo goba segalo se se feteletšego di ka dira gore ba se kgone go theetša molaetša wa gago. Go ela hloko tsela e nepagetšego ya go bitša mantšu le ya go diriša popopolelo go tloga mathomong go tla go thuša gore o se be le mekgwa e fošagetšego yeo e ka bago thata go e tlogela. Mark, yo a ithutilego Seswahili o šišinya gore: “Kgopela batho bao ba kgonago leleme gabotse gore ba go phošolle diphošo tša gago tše dikgolo, gomme o ba leboge ka go dira bjalo!” Ee, naganela nako le matla a bao ba go thušago ka tsela ye. Gaešita le ge o ka kgopela yo mongwe gore a hlahlobe seo o se ngwadilego, leka go lokišeletša dipolelo tša gago le ditlhaloso o diriša mantšu ao o šetšego o a tseba goba o a nyakišišitše. Se se akgofiša mokgwa wa go ithuta gomme se go thuša go bolela ka kholofelo.

Gatela Pele

Monifa o re: “Go ithuta leleme le lengwe ke selo se thata kudu seo nkilego ka se dira. Go na le dinako tšeo ka tšona ke nyakago go tlogela. Eupša ke gopola kamoo morutwana wa Beibele a ratago go kwa ditherešo tše di tseneletšego ka Sekorea sa-ka sa go se re selo le kamoo bana babo rena ba nthabelago ka gona ge ke dira gaešita le tšwelopele e nyenyane.” Ntlha ke gore, o se ke wa nyema moko gabonolo. Pakane ya gago ke go kgona go ruta ba bangwe ditherešo tša Mangwalo tše di phološago bophelo. (1 Bakorinthe 2:10) Ka gona, go ithuta go ruta Beibele ka leleme le lengwe go nyaka maiteko a matla e bile go tšea nako e telele. Ge o dutše o tšwela pele, phema go lekanya tšwelopele ya gago ka go ipapetša le ba bangwe ka tsela e sa swanelago. Bao ba ithutago leleme le lengwe ba tšwela pele ka tekanyo le ditsela tše di sa swanego. Lega go le bjalo, go a hola go lemoga tšwelopele ya gago. (Bagalatia 6:4) Joon, yo a bego a ithuta se-China o re: “Mabapi le leleme, go tšwela pele o ithuta go swana le manamelo. Ge o nagana gore ga o tšwele pele, o lemoga ka pela gore o tšwetše pele.”

Go ithuta leleme le lengwe ke selo seo o ka se dirago bophelo ka moka. Ka gona, thabela go ithuta gomme o se ke wa letela phethego. (Psalme 100:2) Ga go na gore o se ke wa dira diphošo.  Ke karolo ya go ithuta. Ge Mokriste yo mongwe a be a thoma go dira boboledi ka Setaliana, o ile a botšiša mong wa ntlo gore, “Na o tseba leswielo la bophelo?” O be a nyaka gore “morero wa bophelo.” Hlatse yeo e bego e ithuta Sepoliši e ile ya kgopela phuthego gore e opele mpša go e na le gore e opele kopelo. Le gona ka go fetoša segalo go se nene, motho yo a bego a ithuta se-China o ile a kgothaletša batheetši ba gagwe gore ba be le tumelo rakeng ya dipuku ya Jesu go e na le gore ba be le tumelo topollong. Selo se se kgahlišago ka go dira diphošo ke gore ga se gantši o lebalago mantšu ao o a phošolotšwego.

Go Šoma le Phuthego

Go fapana ga maleme ga se selo feela seo se dirago gore batho ba se swane. Go fapana ga ditšo, merafe le ditšhaba gantši go dira gore batho ba se swane. Lega go le bjalo, ga se gore mapheko a ga a phemege. Seithuti seo se ithutago le sehlopha sa bodumedi sa leleme la se-China kua Yuropa se lemogile gore Dihlatse tša Jehofa di “phedišana gabotse le ditšhaba ka moka.” Se lemogile gore, gare ga Dihlatse, “ga go na kgethollo ya morafe, gomme leleme e fo ba tsela ya go thuša go kwešiša lentšu la Modimo.” Ka kgonthe, go diriša melao ya motheo ya Beibele ke seo se thušago Bakriste gore ba hlokomologe go se swane ga ditšhaba. Go bao ba aparago ‘motho yo mofsa, ga go na Mogerika goba Mojuda goba motho o šele.’—Bakolose 3:10, 11.

Ka gona, bohle ka phuthegong ba swanetše go katanela go ba boteeng. Se se nyaka gore motho a bule monagano wa gagwe le pelo gomme a thome go nagana lefsa, a be le maikwelo a mafsa le go dira dilo lefsa. O ka thibela go se kwane gore go se ke gwa fetoga dikarogano ka go se lebiše tlhokomelo e sa swanelago dilong tša motho ka noši. (1 Bakorinthe 1:10; 9:19-23) Ithute go thabela dibopego tše di kgahlišago tša ditšo ka moka. Gopola gore lerato leo le se nago boithati ke senotlelo bakeng sa ditswalano tše dibotse le botee bja kgonthe.

Diphuthego tše dintši tše di bolelago leleme le šele di thoma e le dihlotswana, tšeo gantši di nago le batho ba bantši bao ba ithutago leleme le lengwe, gotee le ba bangwe bao ba sa tšwago go thoma go ithuta melao ya motheo ya Beibele. Ka baka leo, go na le kgonagalo e kgolo ya gore go be le go se dumelelane dihlopheng tše bjalo go feta diphuthegong tše di hlomilwego tše dikgolo. Ka gona Bakriste bao ba godilego ka tsebo ba swanetše go katanela gore phuthego e tsepame. Go bontšha lerato le botho ka mantšu le ka ditiro go ka thuša go bopa boemo bjo bo agago ka phuthegong bjoo go bjona bao ba sa tšwago go thoma go kopanela ba ka golago moyeng.

Bao ba ithapelago go thuša ka phuthegong yeo e bolelago leleme le šele ba swanetše gore le bona ba be le teka-tekano dilong tšeo ba di letetšego go ba bangwe. Rick, mogolo phuthegong e bjalo o hlalosa gore: “Dihlatse tše dingwe tšeo di sa tšwago go thoma go kopanela di ka no ba di sa tlwaetšwa gabotse kudu gore di tsebe dilo tše dingwe ka phuthegong go swana le bao ba lego diphuthegong tša lefelong leo. Eupša seo ba sa se kgonego, gantši ba se bipa ka lerato le go ba mafolofolo. Le gona batho ba bantši bao ba thabelago ba tsena therešong.” Ka go dula o le gona ka mehla le ka go ikgafa selong le ge e le sefe seo o ka se kgonago, o tla hola phuthego e le ruri, gaešita le ge o sa dutše o ithuta leleme. Ka go šoma gotee, bohle ba ka tlaleletša tabeng ya gore phuthego e gole moyeng.

Go Dula o Tiile Moyeng

Ngwanabo rena yo a bego a sa tšwa go fihla phuthegong yeo e bolelago leleme le šele o utswitše ka tsebe ge mma yo mongwe a be a thuša ngwana wa gagwe go lokišetša karabo. Ngwana o be a kgopela mmagwe ka gore: “Eupša mma, na re ka se dire gore karabo ye e be e kopana?” Mmagwe o ile a araba ka gore: “Aowa, ngwana’ka. Re swanetše go tlogela dikarabo tše dikopana bakeng sa bao ba sa ithutago leleme.”

Ge go ka feta dikgwedi gaešita le nywaga motho yo mogolo a sa kgone go boledišana le ba bangwe, seo e ka ba se se fokodišago monaganong, maikwelong le moyeng. Janet, yo ga bjale a bolelago Sepaniši ka thelelo o gopola ka gore: “Ke be ke gateletšwa ke mafokodi a-ka gabonolo kudu.” Hiroko, yo a ithutilego Seisemane o  gopola a nagana gore: ‘Gaešita le dimpša le dikatse tša tikologong ye di kwešiša Seisemane kudu go mpheta.’ Le gona Kathie o re: “Ge ke be ke hudugela phuthegong yeo e bolelago Sepaniši, boemo bja-ka bo ile bja fetoga go tloga tabeng ya go ba le dithuto tše mmalwa tša Beibele le pukwana yeo e bego e tletše ka maeto a go boela go ya tabeng ya go se be le setee sa tšeo. Ke be ke nagana gore ga ke dire selo.”

Mo ke mo go lego bohlokwa go ba le boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo. Ge Hiroko a be a thoma go nyama, o be a nea mabaka ka gore: “Ge e ba ba bangwe ba kgona go ithuta leleme le lengwe, le nna nka kgona.” Kathie o re: “Ke ile ka nagana ka monna wa-ka, yo a dirago tšwelopele e botse kudu e bile a dirago dilo tše dintši ka phuthegong. Seo se ile sa nkgodiša gore le nna nka kgona. E sa dutše e le mošomo o montši, eupša ganyenyane-ganyenyane ke kgona go hwetša bokgoni bja go dira boboledi le go ruta, gomme seo se a nthabiša.” Monna wa gagwe e lego Jeff o oketša ka gore: “Go se kwešiše selo se sengwe le se sengwe seo se bolelwago ditsebišong le dibokeng tša bagolo go ka go ferekanya. Ke swanetše go botega le go ikokobetša gomme ke botšiše ditaba ka botlalo, eupša bana babo rena ba thabela go thuša.”

E le gore o se ke wa lapa moyeng ge o le gare o šoma le phuthego yeo e bolelago leleme le šele, o swanetše go dula o etiša pele boemo bja gago bjo bobotse bja moya. (Mateo 5:3) Kazuyuki, yo a feditšego nywaga e mentši a hlankela mo go bolelwago Sepotokisi o re: “Go bohlokwa gore re matlafatšwe moyeng ka mo go lekanego. Ke ka baka leo re ithutago le go lokišetša diboka re le lapa ka segagabo rena le ka Sepotokisi.” Ba bangwe ka dinako tše dingwe ba ya dibokeng tšeo go tšona go bolelwago segagabo bona. Go oketša moo, go bohlokwa go khutša ka mo go lekanego.—Mareka 6:31.

Go Bala Ditshenyagalelo

Ge o nagana ka go hudugela phuthegong yeo go yona go dirišwago leleme le lengwe, o swanetše go bala ditshenyagalelo tša go dira bjalo. (Luka 14:28) Tabeng ye, dikarolo tša bohlokwa kudu tšeo di swanetšego go elwa hloko ke boemo bja gago bja moya le tswalano ya gago le Jehofa. Rapela mabapi le boemo bja gago. Nagana ka molekane wa gago le bana. Ipotšiše gore, ‘Na maemo a-ka a a ntumelela? Na ke na le matla moyeng le maikwelong ao a ka nthušago go dira modiro wo o tšeago nako e telele?’ Ke gabohlale go dira seo wena le lapa la gago le ka se kgonago. Go na le dilo tše dintši tšeo o ka di dirago le gona o ka hwetša lethabo le lentši kae le kae mo o hlankelago gona o le mogoeledi wa Mmušo.

Go bao ba ka hlankelago phuthegong yeo e bolelago leleme le šele, go na le meputso e megolo. Barbara, yo yena le monna wa gagwe ba hudugetšego phuthegong yeo e bolelago Sepaniši o re: “Ye ke phihlelo e thabišago kudu bophelong bja-ka. Go swana le ge o thoma go tseba ditherešo gape. Ke leboga kudu sebaka seo ke bilego le sona, kudu-kudu ka ge re ka se ke ra ba baromiwa nageng e nngwe.”

Go dikologa lefase, batho ba tlwaelegilego ba dikete ba nywaga e fapa-fapanego ba lebeletšana ka katlego le tlhohlo ya go ithuta leleme le lengwe e le gore ba tšwetše pele ditaba tše dibotse. Ge e ba o le gare ga bona, dula o kgomaretše maikemišetšo a mabotse le kgopolo e nepagetšego. Go feta tšohle, bota Jehofa gore o tla šegofatša maiteko a gago.—2 Bakorinthe 4:7.

[Seswantšho go letlakala 18]

Go tsena diklase tša go ithuta leleme tšeo go tšona go rutago morutiši yo a nago le bokgoni go dira gore o ithute ka pela e bile go bonolo

[Seswantšho go letlakala 20]

Bophelo bja gago bjo bobotse bja moya ga se bja swanelwa go bewa kotsing ge o dutše o ithuta leleme le šele