Phemang Borapedi bja Maaka!

“‘Tšwang gare ga bona, le itlhaole,’ go bolela Jehofa, ‘le lese go kgwatha selo se se sa hlwekago.’”—2 BAKORINTHE 6:17.

1. Batho ba bantši ba botegago ba tloga ba nyaka go tseba ka’ng?

BATHO ba bantši ba botegago ga ba tsebe therešo ka Modimo le ka bokamoso bja batho. Ka ge ba sa hwetše dikarabo tša dipotšišo tšeo di ba tshwenyago ka bodumedi, ba gakanegile e bile ga ba a kgonthišega. Batho ba dimilione ba bokgobeng bja ditumela-khwele, metlwae le menyanya yeo e kgopišago Mmopi wa rena. Mohlomongwe o na le baagišani le ba leloko bao ba dumelago go mollo wa dihele, Modimo yo e lego boraro botee, go se hwe ga moya goba dithutong tše dingwe tša maaka.

2. Baetapele ba bodumedi ba dirile’ng, gomme ka mafelelo afe?

² Ke’ng se se ikarabelago bakeng sa go aparetša mo ga lefsifsi la moya? Se se makatšago ke gore ke bodumedi—kudu-kudu mekgatlo ya bodumedi le baetapele ba yona bao ba rutago dikgopolo tšeo di ganetšanago le tša Modimo. (Mareka 7:7, 8) Ka baka leo, batho ba bantši ba forilwe e le gore ba dumele gore ba rapela Modimo wa therešo, mola ge e le gabotse ba mo kgopiša. Bodumedi bja maaka ke bjona bo dirilego gore boemo e be bjo bo nyamišago ka tsela ye.

3. Mokgothaletši yo mogolo wa borapedi bja maaka ke mang, gomme o hlaloswa bjang ka Beibeleng?

³ Go na le sebopiwa se se sa bonagalego seo se thekgago bodumedi bja maaka. Paulo ge a bolela ka sona o itše: “Modimo wa tshepedišo ye ya dilo [o foufaditše] menagano ya ba ba sa dumelego, e le gore seetša sa ditaba tše dibotse tša letago mabapi le Kriste, yo e lego seswantšho sa Modimo, se se ke sa ba phadimela.” (2 Bakorinthe 4:4) Ge e le gabotse, “Modimo wa tshepedišo ye ya dilo” ke Sathane Diabolo. Ke yena mokgothaletši yo mogolo wa borapedi bja maaka. Paulo o ngwadile gore: “Sathane ka boyena o dula a itira morongwa wa seetša. Ka baka leo ga se selo se segolo ge e ba badiredi ba gagwe le bona ba dula ba itira badiredi ba toko.” (2 Bakorinthe 11:14, 15) Sathane o dira gore dilo tše mpe di bonagale eka ke tše dibotse gomme o fora batho gore ba dumele maaka.

4. Molao wa Modimo go Baisiraele ba bogologolo o itše’ng ka baporofeta ba maaka?

⁴ Ruri ga go makatše ge Beibele e sola bodumedi bja maaka ka go tia! Ka mohlala, Molao wa Moše o lemošitše batho ba Modimo ba kgethilwego malebana le baporofeta ba maaka. Motho le ge e le ofe yo a thekgago dithuto tša maaka le borapedi bja medimo ya maaka o be a swanetše gore “a bolawê, ka xobane a boletše tša xo hlanoxêla [Jehofa] Modimo.” Baisiraele ba be ba laetšwe gore ba ‘tloše bobe mo gare ga bona.’ (Doiteronomio 13:1-5) Ee, Jehofa o lebelela bodumedi bja maaka e le bjo bobe.—Hesekiele 13:3.

5. Ke ditemošo dife tšeo re swanetšego go di kwa lehono?

⁵ Jesu Kriste le baapostola ba gagwe ba bonagaditše kgalefo ya Jehofa malebana le bodumedi bja maaka. Jesu o lemošitše barutiwa ba gagwe gore: “Phafogelang baporofeta ba maaka bao ba tlago go lena ba apere matlalo a dinku, eupša ka gare e le diphiri tše di gagolago.” (Mateo 7:15; Mareka 13:22, 23) Paulo o ngwadile gore “kgalefo ya Modimo e utollwa go tšwa legodimong kgahlanong le go se boife Modimo ka moka le go se loke ga batho bao ba gatelelago therešo.” (Baroma 1:18) Ruri go bohlokwa gore Bakriste ba therešo ba kwe ditemošo tše gomme ba pheme motho le ge e le ofe yo a fihlelago batho therešo ya Lentšu la Modimo goba yo a phatlalatšago dithuto tša maaka!—1 Johane 4:1.

 E-tšwang go “Babilona o Mogolo”

6. “Babilona o Mogolo” o swantšhwa le eng ka Beibeleng?

⁶ Ela hloko kamoo puku ya Beibele ya Kutollo e hlalosago bodumedi bja maaka ka gona. Bo swantšhwa le mogweba-ka-mmele yo a tagilwego yo a nago le tutuetšo e kgolo mebušong e mentši le bathong ba yona. Mosadi yo wa seswantšhetšo o dira bohlotlolo le dikgoši tše dintši e bile o tagilwe ke madi a barapedi ba Modimo ba therešo. (Kutollo 17:1, 2, 6, 18) Phatleng ya gagwe go ngwadilwe leina leo le swanelago boitshwaro bja gagwe bja ditšhila le bjo bo selekišago. Leina leo ke “Babilona o Mogolo, mmago bagweba-ka-mmele le wa makgapha a lefase.”—Kutollo 17:5.

7, 8. Bodumedi bja maaka bo itirile mogweba-ka-mmele ka tsela efe, gomme ka mafelelo afe?

⁷ Tlhaloso ya Mangwalo ya Babilona o Mogolo e swanela bodumedi ka moka bja maaka lefaseng. Gaešita le ge madumedi a mantši a se a kopana ka go lebanya gore e be mokgatlo o tee wa lefase, a gotee mererong le ditirong. Ka ge bodumedi bja maaka bo swantšhitšwe le mosadi yo a itshwerego ka tsela e gobogilego go Kutollo, bo na le tutuetšo e kgolo kudu mebušong. Le gona bodumedi bja maaka bo swana le mosadi yo a sa botegelego dikeno tša gagwe tša lenyalo, ka ge bo itirile mogweba-ka-mmele ka go dira dikgwerano le mebušo e mentši ya dipolitiki. Morutiwa Jakobo o ngwadile gore: “Lena dihlotlolo, na ga le tsebe gore go gwerana le lefase ke bonaba go Modimo? Ka gona, mang le mang yo a nyakago go ba mogwera wa lefase o itira lenaba la Modimo.”—Jakobo 4:4.

⁸ Go tswakanywa ga bodumedi bja maaka le mebušo go feleleditše ka tlaišego e kgolo bathong. Moseka-seki wa tša dipolitiki wa Afrika e lego Dr. Xolela Mangcu o boletše gore “histori ya lefase e na le mehlala e mentši ya go bolawa ga batho ka bontši moo go bakilwego ke go tswakanywa ga bodumedi le dipolitiki.” Kuranta e nngwe e sa tšwa go bolela gore: “Dintwa tšeo go tšona go bago le tšhollo e ntši ya madi le tše kotsi kudu lehono . . . di bakwa ke bodumedi.” Batho ba dimilione ba bolailwe dintweng tšeo di thekgwago ke bodumedi. Babilona o Mogolo o tlaišitše bahlanka ba Modimo ba therešo gaešita le go ba bolaya, ka go rialo a tagwa ke madi a bona ka kgopolo ya seswantšhetšo.—Kutollo 18:24.

9. Lehloyo la Jehofa go borapedi bja maaka le hlaloswa bjang ka pukung ya Kutollo?

⁹ Bohlatse bja gore Jehofa o hloile borapedi bja maaka bo bonwa gabotse go seo se tlago go diragalela Babilona o Mogolo. Kutollo 17:16 e re: “Dinaka tše lesome tše o di bonego le sebata, di tla hloya mogweba-ka-mmele tša mo šwalalanya le go mo hlobodiša, gomme tša ja dinama tša gagwe tša mo fiša ka mo go feletšego ka mollo.” Sa pele, sebata se segolo se mo gagola go iša lehung gomme  se ja nama ya gagwe. Ke moka, dikarolwana le ge e le dife tša gagwe tšeo di šalago di fišwa ka mo go feletšego. Ka mo go swanago, mekgatlo ya lefase kgaufsinyane e tla gata mogato o bjalo kgahlanong le bodumedi bja maaka. Modimo o tla dira gore seo se direge. (Kutollo 17:17) Babilona o Mogolo, mmušo wa lefase wa bodumedi bja maaka, o ahloletšwe phedišo. “O ka se hlwe o hwetšwa gape.”—Kutollo 18:21.

10. Re swanetše go lebelela bjang bodumedi bja maaka?

¹⁰ Barapedi ba therešo ba swanetše go lebelela bjang Babilona o Mogolo? Beibele e laela ka tsela e kwagalago gore: “E-tšwang go yena batho ba-ka, ge e ba le sa nyake go ba le kabelo le yena dibeng tša gagwe, le ge e ba le sa nyake go amogela karolo ya dikotlo tša gagwe.” (Kutollo 18:4) Bao ba nyakago go phološwa ba swanetše go tšwa go bodumedi bja maaka pele ba šiiwa ke nako. Ge a be a le lefaseng, Jesu Kriste o boletše e sa le pele gore mehleng ya bofelo, batho ba bantši ba be ba tla fo bolela gore ke balatedi ba gagwe. (Mateo 24:3-5) O botša batho ba bjalo gore: “Ga se ka ka ka le tseba! Tlogang go nna lena badiri ba go hloka molao.” (Mateo 7:23) Kgoši yeo ga bjale e beilwego setulong sa bogoši, e lego Jesu Kriste, ga e rate bodumedi bja maaka.

Re ka Phema Bjang Borapedi bja Maaka?

11. Re swanetše go dira’ng e le gore re pheme borapedi bja maaka?

¹¹ Bakriste ba therešo ba phema borapedi bja maaka, gomme ba ganetša dithuto tša maaka tša bodumedi. Se se bolela gore re phema go theetša mananeo a bodumedi seyalemoyeng le go a bogela thelebišeneng gotee le go bala dipuku tšeo di rutago maaka ka Modimo le ka Lentšu la gagwe. (Psalme 119:37) Le gona, ka bohlale re phema go tšea karolo dipokanong le boithabišong bjoo bo thekgwago ke mokgatlo le ge e le ofe wo o tswalanago le bodumedi bja maaka. Go oketša moo, ga re thekge borapedi bja maaka ka tsela le ge e le efe. (1 Bakorinthe 10:21) Go phema dilo tše go re šireletša gore re se thopše ke motho yo mongwe “ka filosofi le bofora bja lefeela go ya ka tlwaelo ya batho, go ya ka dilo tša motheo tša lefase, e sego go ya ka Kriste.”—Bakolose 2:8.

12. Motho a ka itokolla bjang ditswalanong le ge e le dife tšeo a nago le tšona le mekgatlo ya bodumedi bja maaka?

¹² Go thwe’ng ge e ba motho yo a kganyogago go ba yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa a sa dutše a ngwadišitšwe e le setho sa bodumedi bja maaka? Maemong a mantši, lengwalo la go kgaotša go ba setho sa kereke ke bohlatse bja  gore motho yoo ga a sa nyaka go lebelelwa e le setho sa bodumedi bja maaka. Ruri go bohlokwa gore motho a gate mogato ka go tia bakeng sa go phema ka mo go feletšego go šilafatšwa moyeng ka tsela le ge e le efe ke borapedi bja maaka. Megato yeo motho yo a nyakago go ba Hlatse a e gatago e swanetše go kgodiša mokgatlo wa bodumedi le babogedi ka kakaretšo gore ga e sa le wa bodumedi bjoo.

13. Ke keletšo efe yeo Beibele e e neago mabapi le go nyakega ga gore re pheme borapedi bja maaka?

¹³ Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Le se ke la rwala joko le ba ba sa dumelego. Toko le go hloka molao di na le segwera sefe? Goba seetša se abelana eng le lefsifsi? Go feta moo, go na le kwano efe magareng ga Kriste le Beliale? Goba motho yo a botegago o abelana eng le yo a sa dumelego? Tempele ya Modimo e na le tumelelano efe le medimo ya diswantšho? . . . ’Ka gona, tšwang gare ga bona, le itlhaole,’ go bolela Jehofa, ‘le lese go kgwatha selo se se sa hlwekago.’” (2 Bakorinthe 6:14-17) Re kwa mantšu a ka go phema borapedi bja maaka. Na keletšo ya Paulo e nyaka gore gape re pheme go tlwaelana le barapedi ba maaka?

“Tšwelang Pele le Sepela ka Bohlale”

14. Na re swanetše go phema ka mo go feletšego go tlwaelana le bao ba lego borapeding bja maaka? Hlalosa.

¹⁴ Na barapedi ba therešo ba swanetše go phema go tlwaelana ka tsela le ge e le efe le batho ba lego borapeding bja maaka? Na re swanetše go ikarola ka mo go feletšego go batho bao ba sego bodumeding bja rena? Karabo ke aowa. Taelo ya bobedi e kgolo e re: “O rate moagišani wa gago go etša ge o ithata.’ (Mateo 22:39) Re tloga re bontšha gore re rata baagišani ba rena ge re boledišana le bona ka ditaba tše dibotse tša Mmušo. Lerato la rena go bona le bontšhwa ke ge re ithuta Beibele le bona gomme re ba dira gore ba lemoge go nyakega ga gore ba pheme borapedi bja maaka.

15. Go se be “karolo ya lefase” go bolela’ng?

¹⁵ Le ge re bolela ditaba tše dibotse go baagišani ba rena, go etša balatedi ba Jesu ga re “karolo ya lefase.” (Johane 15:19) Lentšu “lefase” mo le bolela ka lekoko la batho bao ba arogilego go Modimo. (Baefeso 4:17-19; 1 Johane 5:19) Re arogile lefaseng ka gobane re phema boemo bja lona bja kgopolo, dipolelo tša lona le boitshwaro bja lona bjo bo kgopišago Jehofa. (1 Johane 2:15-17) Go oketša moo, ka go dumelelana le molao wa motheo wa gore “ditlwaelano tše mpe di senya mekgwa e holago,” re phema go gwerana le bao ba sa phelego ka go dumelelana le ditekanyetšo tša Bokriste. (1 Bakorinthe 15:33) Go se be karolo ya lefase go bolela go dula re “se na sepatso go tšwa lefaseng.” (Jakobo 1:27) Ka gona, go aroga lefaseng ga go bolele gore re be badula-thoko.—Johane 17:15, 16; 1 Bakorinthe 5:9, 10.

16, 17. Bakriste ba swanetše go phedišana bjang le bao ba sa tsebego therešo ya Beibele?

¹⁶ Ka gona, re swanetše go phedišana bjang le bao ba sa tsebego ditherešo tša Beibele? Paulo o ngwaletše phuthego ya Kolose gore: “Tšwelang pele le sepela ka bohlale go bao ba lego ka ntle, le ithekela nako e swanetšego. Anke polelo ya lena ka mehla e be e kgahlišago, e nokilwego ka letswai, e le gore le tsebe kamoo le swanetšego go araba yo mongwe le yo mongwe ka gona.” (Bakolose 4:5, 6) Moapostola Petro o ngwadile gore: “Kgethagatšang Kriste e le Morena dipelong tša lena, ka mehla le loketše go itwela pele ga yo mongwe le yo mongwe yo a nyakago lebaka la kholofelo e lego go lena, eupša le dira bjalo ka moya o boleta le ka tlhompho e tseneletšego.” (1 Petro 3:15)  Paulo o eleditše Bakriste gore “ba se bolele motho gampe, e se be bo-ntwa-dumela, e be ba leka-lekanego, ba bontšha boleta bjohle go batho ka moka.”—Tito 3:2.

¹⁷ Ka ge re le Dihlatse tša Jehofa, re phema go bolela le ba bangwe ka tsela ya go se hlomphe le ya makoko. Ga re diriše mantšu a lenyatšo go hlalosa batho ba madumedi a mangwe. Go e na le moo, re boledišana ka bohlale le mong-gae, moagišani goba mošomi-gotee le rena gaešita le ge a se botho goba a diriša mahlapa.—Bakolose 4:6; 2 Timotheo 2:24.

“Dula o Swere Mohlala wa Mantšu a Phedišago”

18. Ke boemo bofe bjo bo kwešago bohloko kudu bja moya bjoo batho bao ba boelago borapeding bja maaka ba bago go bjona?

¹⁸ Ka morago ga go ithuta ditherešo tša Beibele, ruri e be e tla ba mo go kwešago bohloko kudu go bona motho a boela borapeding bja maaka! Beibele e hlalosa ditla-morago tše di nyamišago tša go dira bjalo ge e re: “Ka kgonthe, ge e ba ka morago ga go phonyokga ditšhileng tša lefase ka tsebo e nepagetšego ya Morena le Mophološi Jesu Kriste, ba tsena gape dilong tšona tše gomme ba fenywa, gona boemo bja bona bja mafelelo e-ba bjo bobe kudu go feta bja pele. . . . Ba diragaletšwe ke se se bolelwago ke seema se se rerešago ge se re: ‘Mpša e boetše mahlatšeng a yona, gomme kolobe e bego e hlapišitšwe e boetše e pshikologa lerageng.’”—2 Petro 2:20-22.

19. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re dule re phakgametše selo le ge e le sefe seo se ka beago boemo bja rena bja moya kotsing?

¹⁹ Re swanetše go dula re phakgametše selo le ge e le sefe seo se ka beago boemo bja rena bja moya kotsing. Dikotsi di gona! Moapostola Paulo o lemoša ka gore: “Polelo e buduletšwego e bolela ka go tia gore mabakeng a tlago ba bangwe ba tla wa tumelong, ba ela hloko dipolelo tše di buduletšwego tše di timetšago le dithuto tša batemona.” (1 Timotheo 4:1) Re phela “mabakeng a tlago.” Bao ba sa phemego borapedi bja maaka ba ka “akga-akgwa bjalo ka ge eka [ba] akga-akgwa ke maphoto le go išwa kua le kua ke phefo e nngwe le e nngwe ya thuto ka bohwirihwiri bja batho, ka boradia bja go loga maano a bofora.”—Baefeso 4:13, 14.

20. Re ka itšhireletša bjang malebana le tutuetšo e gobatšago ya bodumedi bja maaka?

²⁰ Re ka itšhireletša bjang malebana le tutuetšo e gobatšago ya bodumedi bja maaka? Ela hloko dilo ka moka tšeo Jehofa a re neilego tšona. Re na le Lentšu la Modimo, e lego Beibele. (2 Timotheo 3:16, 17) Le gona, Jehofa o re neile dijo tša moya ka boati a diriša “mohlanka yo a botegago le wa temogo.” (Mateo 24:45) Ge re dutše re tšwela pele therešong, na ga se ra swanela go rata ‘dijo tše di tiilego tša batho ba godilego’ le go rata go bokana gotee ge re ithuta ditherešo tša moya? (Baheberu 5:13, 14; Psalme 26:8) Anke re ikemišetšeng go diriša ka mo go feletšego ditokišetšo tša Jehofa e le gore re kgone go “dula [re] swere mohlala wa mantšu a phedišago” ao re a kwelego. (2 Timotheo 1:13) Ka gona, re ka phema borapedi bja maaka.

O Ithutile’ng?

• “Babilona o Mogolo” ke’ng?

• Re swanetše go dira’ng e le gore re pheme bodumedi bja maaka?

• Ke dilo dife tše di beago boemo bja rena bja moya kotsing tšeo re swanetšego go di phema?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 28]

Na o tseba gore ke ka baka la’ng “Babilona o Mogolo” a swantšhwa le mosadi yo a itshwerego ka tsela e gobogilego?

[Seswantšho go letlakala 29]

“Babilona o Mogolo” e ahloletšwe phedišo

[Seswantšho go letlakala 31]

Re bontšha “moya o boleta le tlhompho e tseneletšego” go bao e sego badumedi-gotee le rena