Ekiša Kriste ge o Diriša Matla a Taolo

NYWAGENG e mmalwa e fetilego, nyakišišo e dirilwego mabapi le boitshwaro bja batho e tšweleditše mafelelo a makatšago. Bao ba bego ba tšea karolo ba be ba arotšwe ka dihlopha tše pedi. Sehlopha se sengwe se be se abetšwe go ba bahlapetši gomme se beilwe gore se hlokomele sehlopha se sengwe, seo se bego se abetšwe gore e be bagolegwa. Go diregile’ng?

Go begilwe gore: “Ka matšatši a sego kae, [bahlapetši] ba bantši e be e le batlaiši e bile e le bo-mphenyašilo, ba dula ba otla, mola bagolegwa ba be ba tšhošetšwa le go kokobetšwa.” Banyakišiši ba ile ba phetha ka gore: Motho le ge e le ofe a ka wela molabeng wa go diriša matla a taolo gampe.

Go Diriša Matla a Taolo ka Tsela e Nepagetšego le e Fošagetšego

Ke therešo gore go dirišwa gabotse ga matla a taolo e ka ba mo go holago. Go ka nea tlhahlo e botse le gona go ka ba le mohola mmeleng, maikwelong le moyeng. (Diema 1:5; Jesaya 48:17, 18) Lega go le bjalo, go etša ge nyakišišo yeo go boletšwego ka yona ka mo godimo e bontšhitše, go dula go e-na le kotsi ya go diriša matla a taolo ka mo go feteletšego. Beibele e bolela ka kotsi ye ge e re: “Xe xo buša ba babe, sethšaba se a fêxêlwa.”—Diema 29:2; Mmoledi 8:9.

Go diriša matla a taolo gampe go kotsi, gaešita le ge go dirwa ka morero o mobotse. Ka mohlala, mokgatlo wa barutiši ba bodumedi wa kua Ireland o sa tšwa go kgopela tshwarelo phatlalatša mabapi le tsela yeo barutiši ba bangwe ba ilego ba diriša matla a taolo gampe go bana bao ba bego ba le tlhokomelong ya bona. Ka ntle le pelaelo, maikemišetšo a bontši bja barutiši ba e be e le a mabotse, eupša ditsela tša bona tša go ruta di be di le kotsi kudu. Kuranta e nngwe e begile gore “ka tsela e itšego, bana ba bantši [ba be] ba gobaditšwe maikwelong ke tše dingwe tša ditsela tše šoro kudu le tše bogale tša barutiši ba bantši ba baitlami ba banna.” (The Irish Times) Ka gona, ke bjang o ka dirišago matla a taolo ka tsela e kgotsofatšago ba bangwe go e na le go ba phaela thoko goba go ba kgopiša ka mantšu goba ka ditiro?—Diema 12:18.

Jesu Kriste o Neilwe “Matla ka Moka”

Ela hloko mohlala wa Jesu Kriste. Pejana ga ge a ka rotogela legodimong, o boditše barutiwa ba gagwe gore: “Ke neilwe matla ka moka legodimong le lefaseng.” (Mateo 28:18) Na barutiwa ba ile ba tšhošwa ke seo ka tsela e  itšego? Na ba ile ba nagana gore Jesu o tla thoma go bonagatša moya o swanago le wa bo-Kesara ba Roma, bao ba bego ba tumile ka go diriša matla gampe goba go tsoša borabele?

Pego ya Beibele e araba ka go tia gore aowa! Jesu Kriste o diriša matla a taolo go fo swana le Tatagwe. Le ge Jehofa ka mo go swanetšego e le Mmuši yo matla ohle wa Legohle, o kganyoga gore bahlanka ba gagwe ba mo hlankele ka go rata, e sego ka go fo ya le mogofe, ka poifo goba ka kgapeletšo. (Mateo 22:37) Jehofa ga a diriše matla a gagwe a taolo gampe. Pono e tšhošago yeo e bonwego ke moporofeta Hesekiele e bontšha se.

Ponong ye, Hesekiele o bone dibopiwa tše nne tša barongwa tšeo di bego di reta bogoši bja Modimo. Ka moka ga tšona di be di e-na le difahlego tše nne. Hesekiele o ngwala gore: “Xe e le difahloxô tša tšôna, se tee se be se swana le sa motho; sa ka thokô ya le letona e be e le sa tau; sa ka thokô ya la ntsôxôšô e be e le sa pôô; sa ka thokô e nngwê e be e sa nong; tša r’yalo bonê bya tšôna.” (Hesekiele 1:10) Difahlego tše tše nne di swantšhetša dika tša Modimo tše nne tše dikgolo tše di leka-lekanego ka mo go phethagetšego. Ka Lentšung la Modimo, di bolelwa e le: lerato, leo le swantšhetšwago ke sefahlego sa motho; toka, yeo e swantšhetšwago ke sefahlego sa tau; le bohlale, bjo bo swantšhetšwago ke sefahlego sa ntšhu. Dika tše tše tharo di šoma gotee le sa bone—matla, ao a swantšhetšwago ke sefahlego sa poo. Tše ka moka di bolela’ng? Pono ye e bontšha gore Jehofa le ka mohla ga a diriše matla a gagwe a magolo le matla a taolo ka tsela yeo e sa dumelelanego le dika tša gagwe tše dingwe tše dikgolo.

Ka go ekiša Tatagwe, Jesu Kriste ka mehla o be a diriša matla a gagwe a taolo ka tsela yeo e bego e dumelelana ka mo go phethagetšego le lerato, bohlale le toka. Barutiwa ba gagwe ba  be ba lapološwa ke go hlankela ka tlase ga matla a taolo a Jesu. (Mateo 11:28-30) Seka seo se hlaolago Jehofa Modimo le Jesu Kriste ke lerato, e sego matla goba matla a taolo!—1 Bakorinthe 13:13; 1 Johane 4:8.

O Diriša Bjang Matla a Taolo?

O diriša bjang matla a gago a taolo? Ka mohlala, ka lapeng, na o diriša matla a taolo bakeng sa go gatelela dikganyogo tša gago tša boithati? Na ke lerato goba ke poifo yeo e dirago gore ba bangwe ka lapeng la gago ba dumelelane le diphetho tša gago? Na phetho e dirwa motheong wa gore komang-ka-nna ke mang? Tše ke dipotšišo tšeo dihlogo tša malapa di ka di elago hloko ka morero wa go kgomarela thulaganyo ya pušo ya Modimo ka lapeng.—1 Bakorinthe 11:3.

Go thwe’ng ge e ba o e-na le tekanyo e itšego ya matla a taolo ka phuthegong ya Bokriste? Go bona ge e ba o a diriša gabotse, itlhahlobe o diriša melao ye ya motheo yeo e buduletšwego ke Jehofa Modimo yeo gape e bontšhitšwego ke Jesu Kriste.

“Mohlanka wa Morena . . . o swanetše go ba bonolo go bohle, . . . a itshware bobeng, a rute ka boleta bao ba sa sekamelago go lokeng.”—2 Timotheo 2:24, 25.

Batho ba bangwe ka phuthegong ya pele ya Bokriste ba be ba e-na le matla a magolo a taolo. Ka mohlala, Timotheo o be a kgona le “gore [a] laele ba bangwe gore ba se rute thuta-tumelo e fapanego.” (1 Timotheo 1:3) Lega go le bjalo, re ka kgodišega gore Timotheo o bonagaditše dika tša Modimo dilong ka moka tšeo a di dirilego, ka gobane ka ntle le pelaelo o ile a dira dilo ka go dumelelana le keletšo ya Paulo ya gore a rute “ka boleta” gomme a be “bonolo go bohle” ge a etelela pele phuthego ya Bokriste. Ka baka la ge e be e le yo monyenyane go bagolo ba bangwe, o be a swanetše go itshwara bjalo ka morwa yo a hlomphago batho ba bagolo le go ba morwarre yo lerato go bafsa. (1 Timotheo 5:1, 2) Ge phuthego ya Bokriste e hlokometšwe ka tsela e bjalo e lerato, e bonagatša moya o borutho, e ba lapa le lerato, e sego mokgatlo wa tša kgwebo woo go ona go se nago maikwelo a mabotse le o šoro.—1 Bakorinthe 4:14; 1 Bathesalonika 2:7, 8.

“Babuši ba ditšhaba ba a di buša gomme banna ba bagolo ba a di laola. Ga go bjalo gare ga lena; eupša mang le mang yo a nyakago go ba yo mogolo gare ga lena e swanetše go ba modiredi wa lena.”—Mateo 20:25, 26.

Dinkgwete tša lefase “di buša” ba bangwe ka go ba botša seo ba swanetšego go se dira le go gapeletša gore ba dire dilo ka tsela e nngwe, di tšhošetša ka gore di tla ba otla ge ba sa nyake go kwa. Lega go le bjalo, Jesu Kriste o ile a gatelela taba ya gore ba hlankele ba bangwe e  sego go ba gatelela. (Mateo 20:27, 28) Ka mehla o be a swara baapostola ba gagwe ka lerato. Ge o latela mohlala wa Jesu, go bonolo kudu gore ba bangwe ba dirišane le wena. (Baheberu 13:7, 17) Le gona go dira gore go be bonolo kudu go ba bangwe gore ba dire mo go oketšegilego ge ba ka kgona, ba dira bjalo ka go rata e sego ka go gapeletšwa ka tsela e itšego.—Mateo 5:41.

“Dišang mohlape wa Modimo wo o lego tlhokomelong ya lena, e sego . . . ka go buša bao e lego bohwa bja Modimo, eupša e be ka go ba mehlala go mohlape.”—1 Petro 5:2, 3.

Lehono balebeledi ba lemoga gore boikarabelo bja bona ke go dira gore bohle ka phuthegong ba be boemong bjo bobotse bja moya. Ba tšeela boikarabelo bjo godimo. Ba katanela go hlokomela mohlape wa Modimo ka go rata, ka mafolofolo le ka tsela e lerato. Ka go swana le moapostola Paulo, ba šoma ka thata go aga le go matlafatša tumelo ya bao ba lego tlhokomelong ya bona, e sego go itshwara bjalo ka babuši ba tumelo ya bona.—2 Bakorinthe 1:24.

Ge go nyakega gore go newe keletšo e swanetšego, bagolo ba dira bjalo ka moya o boleta bakeng sa go phošolla mofoši goba go thuša Mokriste-gotee gore a tšwele pele moyeng. Ba gopola kgopotšo ya moapostola Paulo e rego: “Bana bešo, gaešita le ge motho a gata kgato e fošagetšego pele a lemoga, lena bao le nago le ditshwanelego tša moya lekang go bušetša motho yo bjalo tseleng ka moya wa boleta, ge yo mongwe le yo mongwe wa lena a dutše a ipeile leihlo, e se re mohlomongwe le lena la lekwa.”—Bagalatia 6:1; Baheberu 6:1, 9-12.

“Tšwelang pele le kgotlelelana gomme le lebalelana ka bolokologi . . . Aparang lerato, gobane ke setlemo se se phethagetšego sa botee.”—Bakolose 3:13, 14.

O swara bjang bao ba palelwago ke go fihlelela ditekanyetšo tša Bokriste ka mo go feletšego? Go swana le Jehofa le Jesu Kriste, na o a gopola gore ga ba phethagala? (Jesaya 42:2-4) Goba na o dula o eletša motho ka thata o diriša molao o itšego wa Modimo maemong a mangwe le a mangwe? (Psalme 130:3) Gopola gore ke mo go swanetšego go eletša ka botho mo go kgonegago le go tiiša lepara ge feela go nyakega. Go dira dilo ka lerato go tla thuša gore go be le ditlemo tše tiilego tša go botana le bao o dirišago matla a taolo go bona.

Ge o neilwe matla a taolo a mohuta le ge e le ofe, leka ka matla go ekiša Jehofa Modimo le Jesu Kriste ge o a diriša. Gopola tlhaloso e kgahlišago yeo mopsalme a hlalositšego tsela yeo ka yona Jehofa a dirišago matla a gagwe a taolo go batho ba gagwe. Dafida o opetše ka gore: “Morêna ké modiši wa-ka; nka se hlôke selô. Ó nkhutamiša mafulong a matalá; ó nkiša meetseng a makhutšô. Ó lapološa môya wa-ka; ó nthsepediša mmileng wa xo loka ka ’baka la leina la xaxwe.” Ka mo go swanago, re bala ka Jesu gore: “Ke nna modiši yo bolo gomme ke tseba dinku tša-ka le dinku tša-ka di a ntseba, go etša ge Tate a ntseba le nna ke tseba Tate; gomme ke gafa moya wa-ka ka baka la dinku.” Ke mehlala efe e kaone yeo re ka bago le yona ya go diriša matla a taolo ka tsela e lerato?—Psalme 23:1-3; Johane 10:14, 15.

[Ntlhakgolo go letlakala 18]

Jehofa ka mehla o bonagatša toka, bohlale le lerato ge a diriša matla a gagwe

[Seswantšho go letlakala 18]

Bagolo ka dinako tše dingwe ba swanetše go eletša ka lerato bao ba fošago

[Seswantšho go letlakala 19]

Paulo o eleditše Timotheo gore a itshware bjalo ka morwa yo a hlomphago le morwarre yo lerato

[Seswantšho go letlakala 20]

Jesu Kriste o diriša matla a gagwe a taolo ka tsela e bohlale, e lokilego le e lerato