Lethabo Leo le Tlišwago ke go Sepela ka go Botega
Lethabo Leo le Tlišwago ke go Sepela ka go Botega
“Tšhegofatšo ya Jehofa e a humiša, gomme ga e ekeletšwe ka bohloko.”—DIEMA 10:22, PK.
1, 2. Ke ka baka la’ng re swanetše go phema go dula re nagana kudu ka bokamoso?
R ADIFILOSOFI yo mongwe wa Moamerika o itše: “Go nagana kudu ka bokamoso . . . go re šitiša go thabela seo re nago le sona gona bjale.” Se ke therešo ka bana bao ba naganago kudu ka ditokelo tšeo ba tlago go di hwetša ge ba gola moo ba hlokomologago ditokelo tša bjaneng gomme ba di gopola ge ba šetše ba gotše.
2 Gaešita le barapedi ba Jehofa ba ba le kgopolo e swanago. Ela hloko seo se ka diregago. Re hlologelwa go bona kholofetšo ya Modimo ya go tliša paradeise lefaseng e phethagala. Re fagahletše go phela bophelo bjo bo se nago bolwetši, botšofadi, bohloko le tlaišego. Le ge e se molato go letela dilo tše bjalo, go thwe’ng ge e ba re nagana kudu ka ditšhegofatšo tšeo re tlago go di hwetša nakong e tlago moo re palelwago ke go lemoga ditšhegofatšo tša moya tšeo re nago le tšona gona bjale? Ruri seo e tla ba se se nyamišago kudu! Re ka nyama ga bonolo gomme ra ‘babja pelong ka gobane dilo tšeo re di letetšego di sa fihle ka pela’ kamoo re ka bago re be re naganne. (Diema 13:12) Mathata a bophelo a ka re dira gore re nyame goba re itlhoboge. Go e na le go lebeletšana ka katlego le maemo a nyamišago, re ka thoma go ngongorega. Dilo tše ka moka di ka phengwa gabotse ka go naganišiša ka ditšhegofatšo tšeo re nago le tšona gona bjale.
3. Re tla lebiša tlhokomelo ya rena go eng sehlogong se?
3 Diema 10:22 (PK) e re: “Tšhegofatšo ya Jehofa e a humiša, gomme ga e ekeletšwe ka bohloko.” Na go atlega moyeng ga bahlanka ba Jehofa lehono ga se tšhegofatšo e thabišago? Anke re eleng hloko dibopego tše dingwe tša katlego ya rena ya moya gomme re bone seo di se bolelago go rena re le motho ka o tee ka o tee. Go ipha nako ya go naganišiša ka ditšhegofatšo tšeo Jehofa a di tšholletšego ‘moloki yo a sepelago ka potego’ ka kgonthe go tla matlafatša boikemišetšo bja rena bja go tšwela pele re hlankela Tatago rena wa legodimong ka lethabo.—Diema 20:7.
‘Ditšhegofatšo Tšeo di re Thabišago’ Gona Bjale
4, 5. Ke thuto efe ya Beibele yeo o e thabelago kudu, gomme ka baka la’ng?
4 Tsebo e nepagetšego ya dithuto tša Beibele. Madumedi a Bojakane ka kakaretšo a bolela gore a dumela Beibele. Lega go le bjalo, a palelwa ke go dumelelana le seo e se rutago. Gaešita le ditho tša bodumedi botee gantši di na le dikgopolo tše di sa swanego tša seo Mangwalo ge e le gabotse a se rutago. Boemo bja tšona ruri bo fapane kudu le bja bahlanka ba Jehofa! Go sa šetšwe setšhaba sa rena, setšo goba setlogo, re rapela Modimo yoo re mo tsebago ka leina. Ga se modimo yo a sa kwešišegego yoo e lego boraro botee. (Doiteronomio 6:4; Psalme 83:18; Mareka 12:29) Le gona, re lemoga gore kgang e kgolo ya legohle ya bogoši bja Modimo e kgaufsi le go rarollwa le gore ka go dula re mmotegela, yo mongwe le yo mongwe wa rena o akaretšwa go kgang yeo. Re tseba therešo ka bahu gomme re lokologile poifong e šoro ya go boifa Modimo yo go bolelwago gore o tlaiša batho diheleng goba o ba romela pakatoring.—Mmoledi 9:5, 10.
5 Go oketša moo, e tloga e le mo go thabišago go tseba gore ga se ra fo ba gona ka tlhagelelo e sa kwešišegego! Go e na le moo, re bopilwe ke Modimo e bile re bopilwe ka seswantšho sa gagwe. (Genesi 1:26; Maleaki 2:10) Mopsalme o opeletše Modimo wa gagwe ka gore: “Ke a Xo leboxa x’O mpopile wa matete-tete; medirô y’axo ké mehlôlô; le môya wa-ka o hlatha tše kxolo.”—Psalme 139:14.
6, 7. Ke diphetogo dife tše o di dirilego bophelong bja gago goba tšeo ba bangwe bao o ba tsebago ba di dirilego tšeo di ipontšhitšego di hola?
6 Go lokologa mekgweng le ditirong tše di gobatšago. Ditemošo mabapi le dikotsi tša go kgoga, go nwa ka mo go feteletšego le go itshwara ka tsela e gobogilego ka tša botona le botshadi go bolelwa ka tšona gantši methopong ya ditaba. Se se makatšago ke gore gantši batho ga ba ele hloko ditemošo tše. Lega go le bjalo, go direga’ng ge motho yo a botegago a ithuta gore Modimo wa therešo ga a rate dilo tše bjalo le gore o nyamišwa ke bao ba di dirago? Ee, motho yoo o tutueletšega go tlogela dilo tše bjalo! (Jesaya 63:10; 1 Bakorinthe 6:9, 10; 2 Bakorinthe 7:1; Baefeso 4:30) Le ge a dira bjalo kudu-kudu bakeng sa go thabiša Jehofa Modimo, o hwetša gape le mehola e oketšegilego—bophelo bjo bokaone le khutšo ya monagano.
7 Go tlogela mekgwa e mebe go thata kudu go ba bantši. Lega go le bjalo, ngwaga le ngwaga batho ba dikete tše masome ba dira bjalo. Ba ineela go Jehofa gomme ba kolobetšwa meetseng, ka go dira bjalo ba bontšha phatlalatša gore ba tlogetše mekgwa ya bona ya bophelo yeo e nyamišago Modimo. Seo ruri e tloga e le kgothatšo go rena ka moka! Go ikemišetša ga rena go dula re lokologile bokgobeng bja sebe le boitshwarong bjo bo gobatšago go a matlafala.
8. Ke keletšo efe e theilwego Beibeleng yeo e thušago gore bophelo bja lapa e be bjo bo thabišago?
8 Bophelo bjo bo thabišago bja lapa. Dinageng tše dintši bophelo bja lapa bo a fokola. Manyalo a mantši a feleletša ka tlhalo, gomme gantši bana ba tlogelwa ba kwele bohloko kudu. Malapa a 20 lekgolong dinageng tše dingwe tša Yuropa ke a motswadi o tee. Jehofa o re thušitše bjang go sepela ka go botega tabeng ye? Hle bala Baefeso 5:22–6:4, gomme o ele hloko keletšo e botse yeo Lentšu la Modimo le e neago banna, basadi le bana. Go diriša seo se bolelwago moo le ditemaneng tše dingwe ka Mangwalong ruri go matlafatša tlemo ya lenyalo, go thuša batswadi go godiša bana gabotse e bile go thuša gore bophelo bja lapa e be bjo bo thabišago. Na yeo ga se tšhegofatšo yeo e swanetšego go re thabiša?
9, 10. Pono ya rena ka bokamoso e fapana bjang le ya lefase?
9 Kgodišego ya gore mathata a lefase a tla rarollwa kgaufsinyane. Go sa šetšwe bokgoni bja bo-rathutamahlale le ditsebi tša thekinolotši le maiteko a tšwago pelong a baetapele ba bangwe, mathata a magolo a bophelo bja mehleng yeno a sa dutše a se na tharollo. Klaus Schwab, e lego mothomi wa Lekgotla la Lefase la tša Boiphedišo (World Economic Forum), o sa tšwa go bolela gore “lelokelelo la mathata ao lefase le lebeletšanago le ona le gola go feta le ge e le neng pele gomme nako ya go a rarolla e dutše e jewa ke magotlo.” O boletše ka “dikotsi tšeo di hlagelago batho ba ditšhaba ka moka go etša botšhošetši, go senyega ga tikologo le go se tsepame ga tša ditšhelete.” Schwab o phethile ka gore: “Ga bjale, go feta le ge e le neng pele, lefase le lebeletšane le mathata ao a nyakago gore go dirwe diphetho tše dintši ka go akgofa.” Ge ngwaga-kgolo wa bo-21 o dutše o tšwela pele, batho ka moka ba dutše ba sa tsebe gore bokamoso bo ba swaretše eng.”
10 Go a kgotsofatša go tseba gore Jehofa o hlomile thulaganyo yeo e kgonago go rarolla mathata ka moka a batho—Mmušo wa Modimo ka Mesia! Ka wona, Modimo wa therešo o tla ‘fediša dintwa’ gomme a tliša ‘khutšo e sa felego.’ (Psalme 46:9; 72:7) Kgoši e tloditšwego, Jesu Kriste, ‘o tla hlakodiša modiitšana, le mohloki le mohumanegi mohlakong le bošorong.’ (Psalme 72:12-14) Ka tlase ga pušo ya Mmušo, go ka se sa ba le go hlaela ga dijo. (Psalme 72:16) Jehofa “o tla phumola megokgo ka moka mahlong a [rena], gomme lehu le ka se hlwe le sa ba gona, le ge e le manyami goba sello goba bohloko di ka se hlwe di sa ba gona. Dilo tša pele di fetile.” (Kutollo 21:4) Mmušo o šetše o hlomilwe legodimong gomme go se go ye kae o tla gata mogato o swanetšego wa go rarolla bothata bjo bongwe le bjo bongwe lefaseng.—Daniele 2:44; Kutollo 11:15.
11, 12. (a) Na go phegelela maipshino go tliša lethabo le le swarelelago? Hlalosa. (b) Ke’ng se se tlišago lethabo la kgonthe?
11 Go tseba seo se tlišago lethabo la kgonthe. Ke’ng seo ruri se tlišago lethabo la kgonthe? Setsebi se sengwe sa tša monagano se boletše gore lethabo le na le dibopego tše tharo—maipshino, go tsenya letsogo (go tšea karolo modirong le ka lapeng) le morero (go phegelela pakane ya go hola ba bangwe). Go tše tše tharo, setsebi se se ile sa bolela ka maipshino e se a bohlokwa gakaalo gomme sa re: “Se se a kgahliša ka gobane batho ba bantši ba theile maphelo a bona tabeng ya go phegelela maipshino.” Pono ya Beibele ke efe tabeng ye?
12 Kgoši Salomo wa Isiraeleng ya bogologolo o itše: “’Me nna pelong ya-ka ka re: Eriyê, ke lekê xo phela ka menate, O bônê tše botse! Ka hwetša le tšôna è le lefêla. Lesêxô ka re ké xo xafa; lethabô ka re le hola’ng?” (Mmoledi 2:1, 2) Go ya ka Mangwalo, lethabo le ge e le lefe leo le tlišwago ke maipshino ke la nakwana. Go thwe’ng ka go tšea karolo modirong? Re na le modiro wa bohlokwa kudu woo re ka tšeago karolo go ona—modiro wa go bolela ka Mmušo le wa go dira barutiwa. (Mateo 24:14; 28:19, 20) Ka go boledišana le ba bangwe ka molaetša wa phološo woo go boletšwego ka ona ka Beibeleng, re tšea karolo modirong woo o ka feleletšago ka go phološwa ga rena le ga bao ba re theetšago. (1 Timotheo 4:16) Ka ge re le “badirišani ba Modimo,” re lemoga gore “go na le lethabo le legolo go neeng go feta go amogeleng.” (1 Bakorinthe 3:9; Ditiro 20:35) Modiro wo o dira gore maphelo a rena a be le morero gomme o nea Mmopi karabo yeo ka yona a ka fetolago yo a mo nyatšago, Sathane Diabolo. (Diema 27:11) Ee, Jehofa o re bontšhitše gore go ineela go Yena go tliša lethabo la kgonthe le le le swarelelago.—1 Timotheo 4:8.
13. (a) Ke bjang Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo e lego tšhegofatšo e swanetšego go re thabiša? (b) O hotšwe bjang ke Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo?
13 Lenaneo la tlwaetšo la bohlokwa le le le šomago. Gerhard o hlankela e le mogolo ka phuthegong ya Dihlatse tša Jehofa. Ge a gopola bofseng bja gagwe o re: “Ge ke be ke le mofsa, ke be ke thatafalelwa kudu ke go bolela. Ge ke gateletšegile, ke be ke sa kgone go bolela ka mo go kwagalago e bile ke kgamakgametša. Ke be ke inyatša gomme ke ile ka thoma go nyama. Batswadi ba-ka ba ile ba rulaganyetša gore ke ye lenaneo-thutong la go ithuta go bolela eupša gwa se be le nko e tšwago lemina. Ke be ke na le bothata bja monagano, e sego bolwetši mmeleng. Lega go le bjalo, go be go e-na le tokišetšo e kgahlišago e tšwago go Jehofa—Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo. Go ingwadiša sekolong se go ile gwa nnea sebete. Ke ile ka leka ka mo nka kgonago go itlwaetša seo ke ithutago sona. Se se ile sa šoma! Ke ile ka thoma go bolela ka bolokologi, ka se sa dula ke nyamile gomme ka ba sebete kutšwanyana bodireding. Ga bjale ke nea dipolelo tša phatlalatša. Ke leboga Jehofa kudu, yoo a nthušitšego go kaonefatša bophelo ka sekolo sa gagwe.” Na tsela yeo Jehofa a re tlwaetšago ka yona ga se lebaka la gore re thabe?
14, 15. Dinakong tša manyami, ke thušo efe yeo e lego gona ka sekgaufsi? Bontšha.
14 Go ba le tswalano le Jehofa le thekgo ya borwarre bja ditšhaba-tšhaba bjo bo lego boteeng. Katrin, yo a dulago Jeremane, o be a tshwentšwe kudu ke go kwa dipego tša mabapi le tšhišinyego e kgolo ya tsunami le mafelelo ao e a bakilego kua borwa-bohlabela bja Asia. Morwedi wa gagwe o be a etetše kua Thailand ge kotsi ye ya tlhago e direga. Ka diiri tše 32 mma yo o be a sa tsebe ge e ba morwedi wa gagwe a sa phela goba a le gare ga palo ya bao ba hwilego yeo e bego e oketšega iri e nngwe le e nngwe. Ruri Katrin o ile a ikwa a imologile ge mafelelong a be a leletšwa mogala wo o bego o mo kgonthišetša gore morwedi wa gagwe o šireletšegile!
15 Ke’ng se se thušitšego Katrin diiring tšeo ka moka tša go tshwenyega? O ngwala gore: “Ke feditše bontši bja nako ye ke rapela Jehofa. Ke ile ka lemoga leboelela gore se ruri se be se nnea matla le khutšo ya monagano. Go oketša moo, bana babo rena ba moya ba lerato ba ile ba nketela gomme ba nkgothatša.” (Bafilipi 4:6, 7) Boemo bja gagwe ruri bo ka ba bo ile bja mpefala kudu ge nkabe a ile a fetša diiri tšeo tša tlaišego a sa diriše tokelo ya go rapela Jehofa e bile a sa homotšwe ke barwarre ba moya ba lerato! Tswalano ya rena ya kgaufsi kudu le Jehofa le Morwa wa gagwe le segwera sa kgaufsi seo re nago le sona le barwarre ba Bakriste ke tšhegofatšo ya moswana-noši le ya bohlokwa kudu gore e ka tšewa gabohwefo!
16. Bolela phihlelo yeo e bontšhago bohlokwa bja kholofelo ya tsogo.
16 Kholofelo ya go bona baratiwa bao ba hwilego gape. (Johane 5:28, 29) Matthias ke lesogana leo le godišitšwego e le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. Lega go le bjalo, ka ge a be a se na taba le ditšhegofatšo tšeo a di hweditšego, o ile a aroga phuthegong ya Bokriste ge e be e sa le mofsa wa mahlalagading. Ga bjale o ngwala gore: “Ga se ka ka ka ntšhetša tate sa mafahleng. Go theoša le nywaga, re be re dula re ngangišana. Lega go le bjalo, tate ka mehla o be a nyaka gore dilo di ntshepelele gabotse. O be a tloga a nthata, e lego selo seo ke ilego ka palelwa ke go se bona ka nako yeo. Ka 1996, ge ke be ke dutše ka thoko ga malao a gagwe, ke swere seatla sa gagwe e bile ke lla o šoro, ke ile ka mmotša gore ke kgopela tshwarelo bakeng sa dilo ka moka tšeo ke di dirilego le gore ke mo rata kudu. Eupša o be a se sa kgona go nkwa. Ka morago ga go babja ka nakwana, o ile a hlokofala. Ge nka phela gore ke bone tate tsogong, re tla dira dilo ka moka tšeo re sa kago ra di dira nakong e fetilego. Le gona, o tla thaba kudu ge a e-kwa gore ga bjale ke hlankela ke le mogolo le gore nna le mosadi wa-ka re na le tokelo ya go hlankela re le babulamadibogo.” Ruri kholofelo ya tsogo ke tšhegofatšo go rena!
“Ga e Ekeletšwe ka Bohloko”
17. Go naganišiša ka ditšhegofatšo tša Jehofa go swanetše go re thuša bjang?
17 Jesu Kriste o boletše mabapi le Tatagwe wa legodimong gore: “[O] hlabišetša ba kgopo le ba bolo letšatši la gagwe gomme [o] nešetša ba lokilego le ba sa lokago pula.” (Mateo 5:45) Ge e ba Jehofa Modimo a tšhollela ditšhegofatšo tša gagwe gaešita le go ba sa lokago le ba kgopo, ruri bao ba sepelago ka potego o tla ba nea ka boati! Psalme 84:11 e re: “[Jehofa] ba sepelaxo ka xo loka a ka se ba hlokiše tše di botse.” Ge re naganišiša ka tlhokomelo ya gagwe e kgethegilego le go tshwenyega ga gagwe ka bao ba mo ratago, ruri dipelo tša rena di tlala tebogo le lethabo!
18. (a) Ke bjang go ka thwego tšhegofatšo ya Jehofa ga e ekeletšwe ka bohloko? (b) Ke ka baka la’ng babotegi ba bantši ba Modimo ba tlaišega?
18 “Tšhegofatšo ya Jehofa”—ke yona e dirago gore batho ba gagwe ba atlege moyeng. Le gona re kgonthišeditšwe gore “ga e ekeletšwe ka bohloko.” (Diema 10:22, PK) Ka gona, ke ka baka la’ng diteko le mathata di wela babotegi ba bantši ba Modimo gomme di ba bakela bohloko le tlaišego? Mathata le dikgateletšo di re wela ka baka la mabaka a mararo a magolo. (1) Tshekamelo ya rena ya sebe. (Genesi 6:5; 8:21; Jakobo 1:14, 15) (2) Sathane le batemona ba gagwe. (Baefeso 6:11, 12) (3) Lefase le kgopo. (Johane 15:19) Le ge Jehofa a dumelela dilo tše mpe gore di re diragalele, ga se mmaki wa tšona. Ge e le gabotse, “mpho e nngwe le e nngwe e botse le neo e nngwe le e nngwe e phethagetšego e tšwa godimo, gobane e theoga e e-tšwa go Tate wa dietša tša legodimo.” (Jakobo 1:17) Ditšhegofatšo tša Jehofa ga re di hwetše ka bohloko.
19. Ke’ng seo se letetšego bao ba tšwelago pele ba sepela ka potego?
19 Go atlega moyeng gantši go akaretša go batamela kgaufsi le Modimo. Ge re e-ba le segwera sa kgaufsi le yena, re ‘ipolokela motheo o mobotse wa bokamoso, e le gore re swarelele ka go tia bophelong bja kgonthe’—bophelo bjo bo sa felego. (1 Timotheo 6:12, 17-19) Lefaseng le lefsa leo le tlago la Modimo, mahumo a rena a moya a tla tlaleletšwa ke ditšhegofatšo tša dilo tše di bonagalago. Bophelo bja kgonthe, bjo bo tletšego ka ditšhegofatšo tše di tšwago go Modimo, e tla ba bophelo bjoo bo letetšwego ke bohle bao ba tšwelago pele ba ‘theetša lentšu la Jehofa.’ (Doiteronomio 28:2) Ka boikemišetšo bjo bo matlafaditšwego, anke ka lethabo re tšwele pele re sepela ka potego.
O Ithutile’ng?
• Ke ka baka la’ng e se gabohlale go nagana kudu ka bokamoso?
• Ke ditšhegofatšo dife tšeo re di thabelago gona bjale?
• Ke ka baka la’ng bahlanka ba Modimo ba botegago ba tlaišega?
[Dipotšišo tša Thuto]