Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o Itokišeleditše go Phologa?

Na o Itokišeleditše go Phologa?

Na o Itokišeleditše go Phologa?

“Tsêna mo polokelong, wêna le ba lapa la xaxo ka moka; ka xobane ke Xo šeditše ka bôna Ò le wa xo loka mo xo ba mehla yeno.”—GENESI 7:1.

1. Ke tokišetšo efe ya gore ba bangwe ba phologe yeo Jehofa a ilego a e dira mehleng ya Noa?

JEHOFA o ile “a tliša meetse-fula lefaseng la batho ba go se boife Modimo” ba mehleng ya Noa, eupša gape O ile a dira tokišetšo ya gore ba bangwe ba phologe. (2 Petro 2:5) Modimo wa therešo o ile a botša Noa wa moloki ditaba ka botlalo mabapi le kamoo a swanetšego go aga areka ka gona bakeng sa go phološa yena le ba lapa la gagwe meetse-fuleng a lefase ka moka. (Genesi 6:14-16) Ka ge re tla letela seo go mohlanka yo a botegago wa Jehofa, “Noaxe . . . a di dira ka mo Modimo a mo laetšexo ka xôna.” Ee, “a dira tšôna-tšeo tšohle.” Ka baka la go kwa ga Noa, re a phela lehono.—Genesi 6:22.

2, 3. (a) Batho ba mehleng ya Noa ba ile ba arabela bjang modirong wa gagwe? (b) Noa o ile a tsena ka arekeng a kgodišegile ka’ng?

2 Go aga areka e be e se modiro o bonolo. Go molaleng gore batho ba bantši ba be ba makaditšwe ke seo Noa le lapa la gagwe ba bego ba se dira. Lega go le bjalo, seo se be se sa lekana go ba kgodiša gore phologo e ithekgile ka go tsena ga bona ka arekeng. Mafelelong, go se fele pelo ga Modimo ge e le mabapi le lefase leo le kgopo go ile gwa fihla seremong.—Genesi 6:3; 1 Petro 3:20.

3 Ka morago ga gore Noa le lapa la gagwe ba dire modiro woo o thata ka nywaga-some e mentši, Jehofa o ile a botša Noa gore: “Tsêna mo polokelong, wêna le ba lapa la xaxo ka moka; ka xobane ke Xo šeditše ka bôna Ò le wa xo loka mo xo ba mehla yeno.” Ka ge a be a dumela lentšu la Jehofa e bile a le bota, “Noaxe a tsêna polokelong yeo à na le barwa ba xaxwe, le mosadi wa xaxwe, le basadi ba barwa ba xaxwe.” Jehofa o ile a tswalela lebati e le gore a šireletše barapedi ba gagwe. Ge Meetse-fula a e-tla lefaseng, areka e ile ya ipontšha e le tokišetšo ya Modimo yeo e ka botwago ya go ba phološa.—Genesi 7:1, 7, 10, 16.

Go Swana ga Mehla ya Rena le ya Noa

4, 5. (a) Jesu o ile a bapiša nako ya go ba gona ga gagwe le eng? (b) Ke go swana gofe mo go lego gona magareng ga mehla ya rena le ya Noa?

4 “Go fo swana le kamoo mehla ya Noa e bego e le ka gona, le go ba gona ga Morwa wa motho go tla ba bjalo.” (Mateo 24:37) Ge Jesu a be a bolela mantšu a, o be a bontšha gore nako ya go ba gona ga gagwe mo go sa bonagalego e be e tla swana le mehleng ya Noa, gomme ruri go bile bjalo. Ka mo go kgethegilego ga e sa le go tloga ka 1919, molaetša wa temošo o swanago le woo o ilego wa bolelwa ke Noa o tsebaditšwe go batho ba ditšhaba ka moka. Ka kakaretšo, karabelo ya bona e be e swana le ya batho ba mehleng ya Noa.

5 Ka Meetse-fula, Jehofa o ile a gata mogato kgahlanong le lefase leo le bego le ‘tletše tša sehlogo.’ (Genesi 6:13) Taba ya gore Noa le ba lapa la gagwe ba ile ba phema go tšea karolo bošorong bjo bo bjalo gomme ka khutšo ba tšwela pele le modiro wa go aga areka e be e le molaleng go batho bohle bao ba bego ba ba bona. Mo le gona, re bona boemo bjo bo swana le bja mehleng ya rena. Batho ba botegago ga bjale ba ka kgona go “hlatha moloki le e a sa lokaxo, Lè [go] hlaoloxanya mo-dirêla-Morêna le e a sa Mo direlexo.” (Maleaki 3:18) Potego, botho, go ba le khutšo le phišego tšeo di bontšhwago ke Dihlatse tša Jehofa di kgahla babogedi bao ba se nago kgethollo gomme dika tše di hlaola batho ba Modimo go batho ba lefase ka kakaretšo. Dihlatse di phema mehuta ka moka ya bošoro gomme di itumelela gore di hlahlwe ke moya wa Jehofa. Ke ka baka leo di šegofaditšwego ka khutšo le lebaka leo ka lona di sepelago tseleng ya toko.—Jesaya 60:17.

6, 7. (a) Batho ba mehleng ya Noa ba ile ba palelwa ke go lemoga’ng, gomme ba swana le ba mehleng ya rena ka tsela efe? (b) Ke mehlala efe yeo e bontšhago gore Dihlatse tša Jehofa di lemogwa gohle e le tšeo di sa swanego le batho ba bangwe?

6 Batho ba mehleng ya Noa ba ile ba palelwa ke go lemoga gore Noa o be a thekgwa ke Modimo le gore o be a dira dilo a hlahlwa ke Modimo. Ka gona ga se ba ka ba tšeela boboledi bja gagwe godimo gomme ba dira dilo ka go dumelelana le molaetša wa gagwe wa temošo. Go thwe’ng ka lehono? Gaešita le ge ba bantši ba kgahlwa ke modiro wa Dihlatse tša Jehofa le boitshwaro bja tšona, ga ba tšeele ditaba tše dibotse le ditemošo tša Beibele godimo. Baagišani, bathwadi goba ba leloko ba ka reta dika tše dibotse tša Bakriste ba therešo eupša ba lla ka gore, “Ge feela nkabe e se Dihlatse tša Jehofa!” Seo babogedi ba ba se hlokomologago ke gore Dihlatse di bonagatša dika tše bjalo ka lerato, khutšo, botho, boleta le boitshwaro ka gobane di hlahlwa ke moya o mokgethwa wa Modimo. (Bagalatia 5:22-25) Taba ye e swanetše go dira gore batho ba amogele molaetša wa tšona gabonolo.

7 Ka mohlala, kua Russia Dihlatse tša Jehofa di be di aga Holo ya Mmušo. Monna yo a ilego a ema gore a bolele le yo mongwe wa bašomi o itše: “Ruri e tloga e le lefelo la go aga le le sa tlwaelegago—ga go yo a kgogago, yo a roganago e bile ga go yo a tagilwego! Na o yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa?” Mošomi o ile a mmotšiša gore, “Ge nka re ga ke yo mongwe wa tšona, na o ka ntumela?” Monna o ile a araba ka go akgofa gore, “Nka se go dumele.” Toropong e nngwe ya Russia, ramotse o ile a kgahlwa kudu ke go bona Dihlatse di aga Holo ya tšona e mpsha ya Mmušo. O ile a bolela gore le ge a kile a ba le pono ya gore madumedi ka moka a a swana, ka morago ga go bona Dihlatse tša Jehofa di šoma go tšwa pelong e bile di sa bontšhe boithati, ga se a ka a hlwa a sa ba le pono e bjalo. Ye e fo ba mehlala e mebedi ya go bontšha gore batho ba Jehofa ba fapana le batho bao ba sa kgomarelego ditekanyetšo tša Beibele.

8. Go phologa ga rena bofelo bja lefase le le kgopo go ithekgile ka’ng?

8 Bofelong bja “lefase la bogologolo” leo le fedišitšwego ka Meetse-fula, Noa e be e le “mmoledi wa toko.” (2 Petro 2:5) Mehleng ye ya bofelo ya tshepedišo ya gona bjale ya dilo, batho ba Jehofa ba botša batho ka ditekanyetšo tša Gagwe tša go loka gomme ba tsebatša ditaba tše dibotse tša mabapi le kgonagalo ya go phologela lefaseng le lefsa. (2 Petro 3:9-13) Go etša ge Noa le ba lapa la gagwe bao ba boifago Modimo ba ile ba šireletšwa ka arekeng, go phologa ga batho lehono go ithekgile ka tumelo ya bona le go kopanela ga bona ka potego le karolo ya lefaseng ya mokgatlo wa Jehofa wa legohle.

Go Nyakega Tumelo Gore re Phologe

9, 10. Ke ka baka la’ng tumelo e le ya bohlokwa ge e ba re nyaka go phologa bofelo bja tshepedišo ya Sathane ya dilo?

9 Motho o swanetše go dira’ng e le gore a phologe phedišo e lego kgaufsi ya lefase le leo le rapaletšego matleng a Sathane? (1 Johane 5:19) Sa pele, o swanetše go lemoga gore go nyakega tšhireletšo. Ke moka o swanetše go diriša tšhireletšo e bjalo. Batho ba mehleng ya Noa ba ile ba tšwela pele le mediro ya bona ya letšatši le letšatši ka tsela e tlwaelegilego gomme ba sa bone bohlokwa bja gore ba šireletšwe kotsing yeo e bego e batamela. Go na le selo se itšego seo ba bego ba se naso—tumelo go Modimo.

10 Ka mo go fapanego, Noa le lapa la gagwe ba ile ba lemoga gore ba nyaka go šireletšwa le go phološwa. Le gona, ba be ba e-na le tumelo go Mmuši wa Legohle, Jehofa Modimo. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Ka ntle le tumelo go kgahliša [Jehofa] gabotse ga go kgonege, gobane yo a batamelago Modimo o swanetše go dumela gore o gona le gore e ba moputsi wa bao ba mo tsomago ka phišego.” Paulo o okeditše ka gore: “Ka tumelo Noa ka morago ga go newa temošo ya Modimo mabapi le dilo tšeo di bego di sešo tša bonwa, o bontšhitše go boifa Modimo a aga areka go phološa ba ntlo ya gagwe; ka tumelo ye o ahlotše lefase, gomme a ba mojabohwa wa toko yeo e yago ka tumelo.”—Baheberu 11:6, 7.

11. Re ka ithuta’ng tseleng yeo ka yona Jehofa a ilego a šireletša batho nakong e fetilego?

11 E le gore re phologe bofelo bja tshepedišo ya gona bjale e kgopo ya dilo, re swanetše go dira se se fetago go fo dumela gore e tla fedišwa. Re swanetše go ba le tumelo, re diriše ditokišetšo tša Modimo tša go re phološa. Ke therešo gore re swanetše go dumela sehlabelong sa topollo sa Morwa wa Modimo, Jesu Kriste. (Johane 3:16, 36) Lega go le bjalo, re swanetše go gopola gore ke feela bao ba bego ba le ka arekeng ya Noa bao ba ilego ba phologa Meetse-fula. Ka mo go swanago, metse ya botšhabelo ya Isiraeleng ya bogologolo e be e šireletša mmolai yo e sego wa ka boomo ge feela a ile a tšhabela motseng o bjalo gomme a dula go ona go fihlela moperisita yo mogolo a e-hwa. (Numeri 35:11-32) Kotlong ya lesome yeo e ilego ya wela Egipita mehleng ya Moše, maitšibolo a Baegipita a ile a bolawa, eupša a Baisiraele a ile a phološwa. Ka baka la’ng? Jehofa o be a laetše Moše gore: “[Baisiraele] ba tšeê madi a yôna [a kwana ya Paseka] ba tlotšê dijakwane tše pedi tša mojakô ka ôna, le sekxophé sa ngwakô wo ba tl’o xo e jêla xo wôna. . . . Xomme xo se kê xwa ba le motho wa xeno e a tšwaxo ka mojakô wa ngwakô wa xaxwe xò sešo xwa sa la ka moswana.” (Ekisodo 12:7, 22) Ke leitšibolo lefe gare ga Baisiraele leo le ka bago le ile la hlokomologa taelo e bjalo e neilwego ke Modimo ka go tšwela ka ntle ga ngwako woo o bego o swailwe ka madi dijakwaneng tše pedi le sekgopheng sa mojako?

12. Ke potšišo efe yeo yo mongwe le yo mongwe wa rena a swanetšego go ipotšiša yona, gomme ka baka la’ng?

12 Ka gona, re na le lebaka la go naganišiša ka boemo bja rena ka noši. Na ge e le gabotse re ka gare ga thulaganyo ya Jehofa ya go re šireletša moyeng? Ge masetla-pelo a magolo a hlasela, megokgo ya lethabo le tebogo e tla ela difahlegong tša bao ba ilego ba nyaka tšhireletšo e bjalo. Ba bangwe ba tla ba le megokgo feela ya manyami le go itshola.

Diphetogo tše di Tšwelago Pele di a re Hlama

13. (a) Diphetogo tšeo di bilego gona mokgatlong di phethile morero ofe? (b) Hlalosa tše dingwe tša diphetogo tšeo di bilego gona.

13 Jehofa o tlišitše diphetogo tše di tšwelago pele karolong ya lefaseng ya mokgatlo wa gagwe. Diphetogo tše di botsefaditše, tša tsepamiša le go tiiša thulaganyo ya gagwe bakeng sa go re šireletša moyeng. Go tloga ka bo-1870 go ya go 1932, bagolo le batiakone ba be ba kgethwa ke ditho tša phuthego. Ka 1932 bagolo bao ba kgethilwego ba ile ba tšeelwa legato ke komiti ya tirelo yeo e kgethilwego ke phuthego go thuša molaodi yo a kgethilwego wa tirelo. Ka 1938, go ile gwa dirwa dithulaganyo tša gore bahlanka ka moka ka phuthegong ba kgethwe ka tsela ya pušo ya Modimo. Ga e sa le go tloga ka 1972, ka tlase ga tlhahlo ya Sehlopha se Bušago sa Dihlatse tša Jehofa, go bolelelwa bao ba swanelegago gomme ge dipolelelo tše di amogelwa, go romelwa mangwalo ao a kgethago balebeledi le bahlanka ba bodiredi ka tsela ya pušo ya Modimo. Go theoša le nywaga, modiro woo o dirwago ke Sehlopha se Bušago o oketšegile gomme go dirilwe diphetogo bakeng sa go se thuša modirong wa sona.

14. Ke lenaneo lefe la tlwaetšo leo le thomilego ka 1959?

14 Morago kua ka 1950, go naganišišwa ka kelohloko ga Psalme 45:16 go dirile gore go be le lenaneo la tlwaetšo leo le tšwelago pele. Lengwalo leo le balega ka gore: “Barwa ba xaxo ba tlo dula madulong a bô-tat’axo; O tlo ba bea bakxôma lefaseng ka moka.” Bagolo bao ga bjale ba etelelago phuthego pele ba tlwaeletšwa mediro ya pušo ya Modimo ya mo nakong ye le ya ka morago ga Haramagedone. (Kutollo 16:14, 16) Sekolo sa Bodiredi sa Mmušo se thomile ka 1959. Ka nako yeo, lenaneo la tlwaetšo leo le tšeago kgwedi le ile la rulaganywa ka mo go kgethegilego bakeng sa bahlanka ba phuthego, go etša ge balebeledi bao ba okamelago ba be ba bitšwa bjalo ka nako yeo. Sekolo se ga bjale se dirišetšwa go tlwaetša balebeledi ka moka le bahlanka ba bodiredi. Ka morago ga moo, bana ba babo rena ba etelela pele go tlwaetšeng Hlatse e nngwe le e nngwe ya Jehofa diphuthegong tša bona. Ka go rialo, bohle ba thušwa moyeng gomme ba thušwa go ba le bokgoni bodireding bja bona e le bagoeledi ba ditaba tše dibotse tša Mmušo.—Mareka 13:10.

15. Phuthego ya Bokriste e šireletšwa ka ditsela dife tše pedi e le gore e dule e sekile?

15 Batho bao ba nyakago go ba karolo ya phuthego ya Bokriste ba swanetše go fihlelela dinyakwa tše itšego. Ge e le gabotse, bakweri ba mehleng yeno ga ba dumelelwe go ba karolo ya phuthego ya Bokriste, go etša ge batho ba bjalo ba sa ka ba dumelelwa go tsena ka arekeng ya Noa. (2 Petro 3:3-7) Ka mo go kgethegilego ga e sa le go tloga ka 1952, Dihlatse tša Jehofa di neile thekgo e oketšegilego thulaganyong yeo e thušago go šireletša phuthego—e lego, go kgaola badiradibe bao ba sa itsholego. Ee, batho ba ba fošitšego bao ba itsholago e le ka kgonthe ba thušwa ka lerato gore ba ‘lokiše ditsela bakeng sa dinao tša bona.’—Baheberu 12:12, 13; Diema 28:13; Bagalatia 6:1.

16. Batho ba Jehofa ba boemong bofe bja moya?

16 Go atlega ga batho ba Jehofa moyeng ga go itlele feela goba go sa letelwa. Jehofa o boletše ka moporofeta Jesaya gore: “Tsebang, bahlanka ba-ka ba tlo ja, ’me lena la hwa ka tlala. Tsebang, bahlanka ba-ka ba tlo nwa, ’me lena la nyôrwa. Tsebang, bahlanka ba-ka ba tlo thaba, ’me lena la lewa ke dihlong. Tsebang, bahlanka ba-ka ba tlo hlalala ba iphsina, ’me lena Le tlo hlatloša dillô ka masetlapelo, Le tlo xôlôla Lè hlôboxile.” (Jesaya 65:13, 14) Jehofa o tšwela pele a re nea motlalo wa dijo tša moya ka nako ya gona, tšeo di re fepago le go re boloka re tiile moyeng.—Mateo 24:45.

Itokišeletše go Phologa

17. Ke’ng seo se tlago go re thuša go itokišeletša go phologa?

17 Go feta le ge e le neng pele, bjale ke nako ya gore “re naganelaneng gore re hlohleletšaneng leratong le medirong e mebotse, re sa tlogele go bokana ga rena gotee, go etša ge ba bangwe ba tlwaetše go dira bjalo, eupša re kgothatšana.” (Baheberu 10:23-25) Go kopanela le e nngwe ya diphuthego tša Dihlatse tša Jehofa tša ka godimo ga 98 000 le go dula re le mafolofolo go yona go tla re thuša gore re itokišeletše go phologa. Re tla thekgwa ke badumedi-gotee le rena ge re katanela go bonagatša “motho yo mofsa” le ge re leka go thuša ba bangwe go tšwa pelong gore ba tsebe ka ditokišetšo tša Jehofa tša go phološa batho.—Baefeso 4:22-24; Bakolose 3:9, 10; 1 Timotheo 4:16.

18. Ke ka baka la’ng o ikemišeditše go dula o le ka phuthegong ya Bokriste?

18 Sathane le lefase la gagwe le kgopo ba ikemišeditše go re aroša phuthegong ya Bokriste. Lega go le bjalo, re ka dula re le karolo ya yona e bile re ka phologa bofelo bja tshepedišo ya gona bjale e kgopo ya dilo. Eka lerato la rena go Jehofa le tebogo ya rena bakeng sa ditokišetšo tša gagwe tše lerato di ka re dira gore re ikemišetše go feta le ge e le neng pele go šitiša maiteko a Sathane. Go naganišiša ka ditšhegofatšo tšeo re nago le tšona mehleng ye go tla matlafatša boikemišetšo bja rena. Tše dingwe tša ditšhegofatšo tše di tla ahla-ahlwa sehlogong se se latelago.

Dikarabo tša Gago ke Dife?

• Mehla ya rena e swana bjang le ya Noa?

• Ke seka sefe seo se nyakegago gore re phologe?

• Ke diphetogo dife tše di tšwelago pele tšeo di matlafaditšego thulaganyo ya Jehofa ya go re šireletša?

• Re ka itokišeletša bjang go phologa?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 22]

Batho ba mehleng ya Noa ba be ba sa tšeele Noa godimo

[Seswantšho go letlakala 23]

Go bohlokwa go tšeela ditemošo tša Modimo godimo

[Seswantšho go letlakala 24]

Sekolo sa Bodiredi sa Mmušo se phetha morero ofe?

[Seswantšho go letlakala 25]

Bjale ke nako ya gore re dule re le ka phuthegong ya Bokriste