Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Jehofa o Kwatša “tša Mafêlô Mola di sa Thôma”

Jehofa o Kwatša “tša Mafêlô Mola di sa Thôma”

Jehofa o Kwatša “tša Mafêlô Mola di sa Thôma”

“Ké Nna ke kwaditšexo tša mafêlô mola di sa thôma, di sešo tša dirêxa.”—JESAYA 46:10.

1, 2. Ke’ng se se makatšago ka ditiragalo tše di akaretšago go wa ga Babilona, gomme taba ye e bontšha’ng ka Jehofa?

KGAMPING ya lefsifsi, bahlabani bao e lego manaba ba khukhuna go bapa le Noka ya Eforate ba lebile lefelong leo ba nyakago go le hlasela, e lego motse o mogolo wa Babilona. Ge ba batamela kgorong ya motse, ba makatšwa ke seo ba se bonago. Mejako e megolo e mebedi morakong wa Babilona e tlogetšwe e ahlame! Ba tšwa ka meetseng, gomme ba namela morako; ba tsena ka motseng. Ka ponyo ya leihlo, motse o a thopša. Kapejana, Korese moetapele wa bona o laola motse o thopilwego gomme ka morago o ntšha taelo ya gore go lokollwe mathopša a Baisiraele. Batho ba dikete bao ba thopilwego ba boela gae bakeng sa go tsošološa borapedi bja Jehofa kua Jerusalema.—2 Koronika 36:22, 23; Esera 1:1-4.

2 Ditiragalo tšeo tša nywaga ya 539-537 B.C.E. ga bjale di hlatselwa ke bo-radihistori. Se se makatšago ke gore ditiragalo tše di be di tsebja nywageng e ka bago 200 e sa le pele. Jehofa o ile a budulela moporofeta wa gagwe Jesaya gore a hlalose go wa ga Babilona ka nako e kaalo e sa le pele. (Jesaya 44:24–45:7) Modimo ga se a ka a bolela ditiragalo tše di akaretšago go wa ga Babilona feela eupša gape o boletše le leina la moetapele yo a bego a tla fenya. * Ge a be a bolela le Baisiraele bao e bego e le dihlatse tša gagwe ka nako yeo, Jehofa o itše: “Xopolang tša kxalê tša boxolo-xolo, xe Modimo è le Nna, xò se yo mongwê. Xa xo sa n’e Modimo Mo-ke-Nna. Ké Nna ke kwaditšexo tša mafêlô mola di sa thôma, di sešo tša dirêxa. Ké Nna ke boletšexo ka re: Se ke se rerilexo xa se šuthe; ke dira tšohle tše ke di rataxo.” (Jesaya 46:9, 10a) Ruri Jehofa ke Modimo yo a ka tsebago e sa le pele seo se tlago go direga.

3. Ga bjale re tla ahla-ahla dikarabo tša dipotšišo dife?

3 Modimo o tseba ka bokamoso go fihlela kae? Na Jehofa o tseba e sa le pele seo yo mongwe le yo mongwe wa rena a tlago go se dira? Na ruri bokamoso bja rena bo rerilwe e sa le pele? Re tla ela hloko dikarabo tša Beibele dipotšišong tše gotee le go tše dingwe tšeo di sepedišanago le tšona sehlogong se le se se latelago.

Jehofa—Modimo wa Boporofeta

4. Mothopo wa diporofeto tše di begilwego ka Beibeleng ke mang?

4 Ka ge a kgona go tseba bokamoso, Jehofa o buduletše bahlanka ba gagwe mehleng ya Beibele gore ba ngwale diporofeto tše dintši, tšeo di dirago gore re kgone go tseba e sa le pele seo Jehofa a rerilego go se dira. Jehofa o tsebatša gore: “Ši-di ditaba tša kxalê di tšweletše; byale ke Le botša tše mphsa, xore ke Le botšê tšôna di sešo tša tšwêlêla.” (Jesaya 42:9) Ruri batho ba Modimo ba na le tokelo!

5. Go tseba e sa le pele seo Jehofa a tlago go se dira go tliša boikarabelo bofe?

5 Moporofeta Amosi o re kgonthišetša ka gore: “Morêna Mong ’a bohle a ka se kê a dira selô, baboni bahlanka ba xaxwe à sešo a ba botša thopa y’axwe.” Go tseba dilo e sa le pele go ile gwa oketša boikarabelo. Ela hloko papišo e matla e latelago yeo Amosi a e dirišago, o re: “Tau yà bôpa, xo ka se thšoxe mang?” Go fo swana le ge go bopa ga tau go gapeletša batho le diphoofolo tše di lego kgaufsi go gata mogato ka pela, le baporofeta ba swanago le Amosi ba ile ba tsebatša ditemošo tša Jehofa kapejana. “Morêna Mong’a bohle à bolêla, a moporofeta a ka lesa xo bolêla?”—Amosi 3:7, 8.

“Lentšu” la Jehofa ‘le a Phethagala’

6. ‘Seo Jehofa a se rerilego’ se ile sa phethagala bjang mabapi le go wa ga Babilona?

6 Jehofa o boletše ka moporofeta wa gagwe Jesaya gore: “Se ke se rerilexo xa se šuthe; ke dira tšohle tše ke di rataxo.” (Jesaya 46:10b) ‘Dilo tšeo Modimo a di rerilego,’ e lego thato ya gagwe goba morero mabapi le Babilona, di be di akaretša go bitša Korese gore a tle a e-tšwa Peresia e le gore a fenye Babilona gomme a e fediše. Jehofa o ile a tsebatša morero woo nako e telele e sa pele. Bjale ka ge re bone, o ile wa phethagala ka mo go nepagetšego ka ngwaga wa 539 B.C.E.

7. Ke ka baka la’ng re ka holofela gore “lentšu” la Jehofa ka mehla le a phethagala?

7 Nywaga-kgolong e ka bago e mene pele ga ge Korese a ka fenya Babilona, Kgoši Josafate wa Juda o ile a lebeletšana le madira ao a kopanego a Amoni le Moaba. O ile a rapela ka kgodišego gore: “Morêna Modimo wa bô-tata wešo! A xa O Modimo wa kwa maxodimong? A xa O mmuši wa mebušô ya ba dithšaba ka moka? Xo Wene ké mo xo lexo matla le boxale; xomme xa xo e a kaxo êma a lwa naxô’.” (2 Koronika 20:6) Jesaya o ile a ipontšha a e-na le kholofelo e swanago ge a be a re: “Tše Morêna wa mašaba a di boletšexo, ké mang a kaxo di thibêla? Xe a emišitše ’tsôxô l’axwe, ké mang a kaxo le xomiša?” (Jesaya 14:27) Ka morago, ge Kgoši Nebukadinetsara wa Babilona a be a boetšwe ke kgopolo ka morago ga ge a be a gafa, o ile a lemoga ka boikokobetšo gore: “Xa xo e a kaxo phêma letsôxô la [Modimo], le a kaxo mo re: O dira’ng?” (Daniele 4:35) Ee, Jehofa o kgonthišetša batho ba gagwe gore: “Lentšu la-ka . . . le ka se boêle xo Nna lè le fêla; le tlo dira se nkxahlaxo, le tlo phêtha se ke le rometšexo sôna.” (Jesaya 55:11) Re ka ba le kholofelo e tletšego ya gore ka mehla “lentšu” la Jehofa le a phethagala. Merero ya Modimo ga e palelwe.

‘Morero wa Modimo wa Neng le Neng’

8. ‘Morero wa Modimo wa neng le neng’ ke’ng?

8 Lengwalong la gagwe le le yago go Bakriste ba Efeso, moapostola Paulo o boletše ka Modimo e le yo a nago le “morero wa neng le neng.” (Baefeso 3:11) Se ga se feela taba ya go loga leano, go le bjalo ka ge eka Modimo o swanetše go rulaganya tsela yeo a tlago go dira dilo ka yona. Go e na le moo, go bontšha boikemišetšo bja Jehofa bja go phethagatša morero wa gagwe wa mathomong ka batho le lefase. (Genesi 1:28) E le go re thuša go bona gore morero wa gagwe o tiile, ela hloko boporofeta bja pele bjo bo begilwego ka Beibeleng.

9. Genesi 3:15 e tswalana bjang le morero wa Modimo?

9 Kholofetšo e lego go Genesi 3:15 e bontšha gore ge Adama le Efa ba se na go dira sebe, Jehofa o ile a rulaganya gore mosadi wa gagwe wa seswantšhetšo a tšweletše peu, goba morwa. Le gona, Jehofa o bone e sa le pele mafelelo a bonaba magareng ga mosadi wa gagwe le Sathane le gare ga dipeu tša bona tše di ganetšanago. Gaešita le ge Jehofa a be a tla dumelela Peu ya mosadi wa Modimo gore e longwe serethe, Peu yeo e be e tla pšhatla hlogo ya noga, goba Sathane Diabolo, ka nako ya Modimo e swanetšego. Kgabagareng, morero wa Jehofa o ile wa tšwela pele o sa palelwe go theoša le mašika ka moka ao a bego a kgethilwe mabapi le go tšwelela ga Jesu e le Mesia yo a holofeditšwego.—Luka 3:15, 23-38; Bagalatia 4:4.

Seo Jehofa a se Rerago e sa le Pele

10. Na Jehofa o ile a rera e sa le pele gore Adama le Efa ba tla dira sebe? Hlalosa.

10 Ge moapostola Petro a bolela ka karolo yeo Jesu a e phethilego morerong wa Modimo, o ngwadile gore: “[Jesu] o tsebilwe e sa le pele, pele ga go thewa ga lefase, eupša a bonagatšwa bofelong bja dinako ka baka la lena.” (1 Petro 1:20) Na Jehofa o ile a rera e sa le pele go tloga mathomong gore Adama le Efa ba tla dira sebe le gore go be go tla nyakega sehlabelo sa topollo seo se bego se tla newa ka Jesu Kriste? Aowa. Lentšu ‘go thea’ le fetoletšwe go tšwa lentšung la Segerika leo ka go lebanya le bolelago “go lahlelwa fase ga peu.” Na go ile gwa ba le ‘go lahlelwa fase ga peu,’ goba go belegwa ga bana pele ga ge Adama le Efa ba ka dira sebe? Aowa. Adama le Efa ba ile ba belega bana ka morago ga ge ba ile ba se kwe. (Genesi 4:1) Ka gona, Jehofa o ile a rera gore go be le “peu” ka morago ga borabele le pele ga go belegwa ga bana ba Adama le Efa. Lehu le tsogo tša Jesu di dirile gore go be le thulaganyo e lerato ya topollo, moo sebe sa leabela le maiteko ka moka a Sathane a tlago go ba a paletšwe.—Mateo 20:28; Baheberu 2:14; 1 Johane 3:8.

11. Ke tšwelopele efe yeo Jehofa a ilego a e rulaganya e sa le pele bakeng sa go phethagatša morero wa gagwe?

11 Modimo o ile a rulaganya selo se sengwe gape mabapi le go phethagatša morero wa gagwe. Se se bonagatšwa ke seo Paulo a se ngwaletšego Baefeso, gore Modimo o tla “kgobokanya gotee gape dilo tšohle go Kriste, dilo tše di lego magodimong le dilo tše di lego lefaseng.” Ke moka, mabapi le “dilo tše di lego magodimong,” e lego bao ba kgethilwego e le bajabohwa le Kriste, Paulo o hlalositše gore: “Re ile ra kgethwa e sa le pele go ya ka morero wa yena yo a dirago dilo ka moka go ya ka tsela yeo thato ya gagwe e rerago ka gona.” (Baefeso 1:10, 11) Ee, Jehofa o ile a rera e sa le pele gore palo e lekanyeditšwego ya batho e be e tla bopa karolo ya bobedi ya peu ya mosadi wa Modimo gomme bona gotee le Kriste ba nea batho mehola ya topollo. (Baroma 8:28-30) Moapostola Petro o bolela ka bona ba e le “setšhaba se sekgethwa.” (1 Petro 2:9) Moapostola Johane o bile le tokelo ya go bona pono ya palo ya bao e bego e tla ba bajabohwa gotee le Kriste—144 000. (Kutollo 7:4-8; 14:1, 3) Ka ge ba thekga Kriste e le Kgoši, ba hlankela ka morero wa “go tumišwa ga letago la [Modimo].”—Baefeso 1:12-14.

12. Re tseba bjang gore ba 144 000 ga se ba kgethwa e sa le pele e le motho ka o tee ka o tee?

12 Go rulaganywa e sa le pele ga ba 144 000 ga go bolele gore batho ba itšego ba ile ba kgethwa e sa le pele gore ba hlankele Modimo ka potego ka tsela ye. Ka kgonthe, keletšo e lego ka Mangwalong a Bakriste a Segerika e be e ngwaletšwe kudu-kudu go hlahla le go matlafatša batlotšwa gore ba kgomarele potego le go ipoloka ba swanelega bakeng sa go biletšwa legodimong. (Bafilipi 2:12; 2 Bathesalonika 1:5, 11; 2 Petro 1:10, 11) Jehofa o tseba e sa le pele gore batho ba 144 000 ba tla swanelegela go phethagatša morero wa gagwe. Gore e tla ba bomang go ithekgile ka taba ya gore batho ba e le motho ka o tee ka o tee ba kgetha go phela maphelo a bona ka tsela efe, e lego phetho yeo yo mongwe le yo mongwe wa bona a swanetšego go itirela yona.—Mateo 24:13.

Seo Jehofa a se Tsebago e sa le Pele

13, 14. Tsela yeo Jehofa a dirišago go tseba ga gagwe dilo e sa le pele e dumelelana le eng, gona ka baka la’ng?

13 Ka ge Jehofa e le Modimo wa boporofeta le wa morero, o diriša bjang go tseba ga gagwe dilo e sa le pele? Sa pele, re kgonthišetšwa gore ditsela ka moka tša Modimo ke tša therešo, tša go loka le tša lerato. Ge a be a ngwalela Bakriste ba Baheberu ba lekgolong la pele la nywaga C.E., moapostola Paulo o ile a bolela gore keno ya Modimo le kholofetšo ya gagwe di dira “dilo tše pedi tše di sa fetogego tšeo go tšona go sa kgonegego gore Modimo a aketše.” (Baheberu 6:17, 18) Lengwalong la gagwe le le yago go morutiwa Tito, Paulo o ile a bonagatša kgopolo ye ge a be a bolela gore Modimo ‘a ka se ke a aketša.’—Tito 1:2.

14 Go feta moo, gaešita le ge Jehofa a e-na le matla ao a sa lekanywego, ga a ke a a diriša ka tsela e se nago toka. Moše o hlalositše Jehofa ka gore “Modimo ke therešo, ga a na bokgopo, o lokile o otlologile.” (Doiteronomio 32:4, PK) Selo le ge e le sefe seo Jehofa a se dirago se dumelelana le botho bja gagwe bjo bo kgahlišago. Ditiro tša gagwe di bonagatša ka mo go nepagetšego dika tša gagwe tše dikgolo e lego lerato, bohlale, toka le matla.

15, 16. Ke dikgetho dife tšeo Jehofa a ilego a di hlalosetša Adama kua tšhemong ya Edene?

15 Ela hloko kamoo dilo tše ka moka di tswalanago ka gona le ditiragalo tša kua tšhemong ya Edene. Bjalo ka Tate yo lerato, Jehofa o neile tšohle tšeo batho ba di nyakago. O ile a nea Adama bokgoni bja go nagana, go nea mabaka le go dira diphetho. Ka go se swane le diphoofolo tšeo gantši di laolwago ke tlhago, Adama o be a e-na le bokgoni bja go kgetha. Mafelelo a se e bile gore Modimo o ile a lebelela a le setulong sa gagwe sa bogoši sa legodimong gomme a bona “tšohle tše a di dirilexo, a bôna e le tše botse kudu.”—Genesi 1:26-31; 2 Petro 2:12.

16 Ge Jehofa a be a kgetha go laela Adama gore a se ka ja “sehlare sa xo tseba botse le bobe,” O ile a nea ditaelo tše di kwagalago e le gore Adama a ka kgona go dira phetho ya mabapi le seo a bego a tla se dira. O ile a dumelela Adama gore a je “dihlare ka moka tša thšemo” ka ntle le se tee gomme a lemoša ka mafelelo a kotsi ao a ka bago gona ge go ka jewa sehlare seo se ileditšwego. (Genesi 2:16, 17) O ile a botša Adama mafelelo a ditiro tša gagwe. Adama o be a tla dira’ng?

17. Ke ka baka la’ng re ka bolela gore Jehofa o a kgetha gore ke dilo dife tšeo a nyakago go di tseba e sa le pele?

17 Go bonagala Jehofa a ile a kgetha go se tsebe seo Adama—le Efa—ba bego ba tla se dira, gaešita le ge A e-na le bokgoni bja go tseba dilo ka moka e sa le pele. Ka gona, ga se taba ya ge e ba Jehofa a kgona go bona bokamoso e sa le pele, eupša ke taba ya ge e ba a kgetha go dira bjalo. Go feta moo, re ka bolela gore Jehofa, ka ge e le Modimo yo lerato, a ka se ke a dira ka boomo le ka tsela e šoro gore a rulaganye gore go be le borabele bjo bjalo—gotee le ditla-morago tša bjona tše mpe. (Mateo 7:11; 1 Johane 4:8) Ka gona, Jehofa o kgetha go tseba dilo tšeo a nyakago go di tseba e sa le pele.

18. Ke ka baka la’ng go kgetha ga Jehofa go diriša go tseba dilo e sa le pele e se pontšho ya gore go na le moo matla a gagwe a felelago gona?

18 Na tsela yeo Jehofa a kgethago go diriša go tseba ga gagwe dilo e sa le pele e bolela gore go na le mo matla a gagwe a felelago gona? Aowa. Moše o hlalositše Jehofa e le “Lefsika,” a oketša ka gore: “Yo tiro ya gagwe e lego e phethegilego.” O be a sa ikarabele ka ditla-morago tša sebe sa batho. Mafelelo a bohloko ao ka moka ga rena re a kwago lehono a thomile tirong yona yela e sa lokago ya go se kwe. Moapostola Paulo o boletše ka mo go kwagalago gore “ka motho o tee sebe se tsene lefaseng, gomme lehu la tsena ka sebe, ka baka leo lehu le aparetše batho bohle gobane bohle ba dirile sebe.”—Doiteronomio 32:4, 5, PK; Baroma 5:12; Jeremia 10:23.

19. Ke dipotšišo dife tšeo di tlago go ahla-ahlwa sehlogong se se latelago?

19 Go seo re se ahla-ahlilego go fihla ga bjale, re bone gore Jehofa ga se yo a se nago toka. (Psalme 33:5) Go e na le moo, bokgoni bja Jehofa, dika le ditekanyetšo di dirišetšwa go thekga morero wa gagwe. (Baroma 8:28) Bjalo ka Modimo wa boporofeta, Jehofa o bolela “tša mafêlô mola di sa thôma, di sešo tša dirêxa.” (Jesaya 46:9, 10) Le gona re bone gore o a kgetha gore ke dilo dife tšeo a nyakago go di tseba e sa le pele. Ka gona, rena re tsena kae tabeng ye? Re ka kgonthišetša bjang gore diphetho tša rena di dumelelana le morero wa Modimo o lerato? Le gona go dira bjalo go tla re tlišetša ditšhegofatšo dife? Go tla ahla-ahlwa dipotšišo tše sehlogong se se latelago.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 2 Bona poroutšha ya Puku ya Batho ka Moka, letlakala 28, yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.

Na o ka Hlalosa?

• Ke mehlala efe ya bogologolo yeo e hlatselago gore “lentšu” la Modimo ka mehla ‘le a phethagala’?

• Ke’ng seo Jehofa a se rerilego e sa le pele mabapi le ‘morero wa gagwe wa neng le neng’?

• Jehofa o diriša bjang go tseba ga gagwe dilo e sa le pele?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 22]

Josafate o be a bota Jehofa

[Seswantšho go letlakala 23]

Modimo o boletše e sa le pele ka lehu le tsogo ya Jesu

[Seswantšho go letlakala 24]

Na Jehofa o rerile e sa le pele seo Adama le Efa ba bego ba tla se dira?