Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Hwetša Tshedimošo ya Kgonthe

Go Hwetša Tshedimošo ya Kgonthe

Go Hwetša Tshedimošo ya Kgonthe

E BE e le ka December 18, 1810. Šwahlane e be e tšea-tšea. Lewatleng la madimo go tloga lebopong la ka borwa-bodikela bja Scotland, sekepe sa Mašole a ka meetseng a Brithania e lego HMS Pallas se ile sa lahlegelwa ke tsela yeo se bego se sepela go yona. Ka ge go be go dutše go fsifala e bile go e-wa lehlwa, go be go le thata kudu gore basesiši ba bone pakane yeo e bego e tla ba hlahla gore ba sesišetše sekepe mo go bolokegilego. Nagana kamoo ba ilego ba imologa ka gona ge mafelelong ba be ba bona mabone gomme ba sesišetša sekepe sa bona go wona! Lega go le bjalo, ka manyami a e be e se mabone a go ba hlahla ao ba bego ba a tsoma. Ge e le gabotse, e be e le mello yeo e bego e goditšwe ke bao ba šomago kgaufsi le lebopo. Sekepe sa Pallas se ile sa sesišetšwa mafsikeng gomme sa robagana. Basesiši ba 11 ba ile ba kgangwa ke meetse. A masetla pelo a makaakang!

Phošo ke yona e ilego ya baka kotsi ya sekepe sa Pallas. Lega go le bjalo, ka dinako tše dingwe basesiši ba ile ba lebeletšana le kotsi e kgolo le go feta—mabone a pakane a lahletšago. Go ya ka puku ya Wrecks, Wreckers and Rescuers, mabone a bjalo a be a hlongwa ka morero wa go gogela dikepe mabopong a nago le mafsika e le gore tše di robegago di tle di hulwe.

‘Mangwalo a Makgethwa ao a ka go Išago Phologong’

Ge o tsoma tshedimošo o lebana le dikotsi tša go swana le tšeo basesiši bao ba ilego ba lebana le tšona. O ka latela dipolelo tšeo di fapošago goba le wena o ka ba wa ikhwetša o forilwe ka boomo. E nngwe ya ditsela tšeo e ka go lebiša kotsing. O ka itšhireletša bjang? Kgonthišetša gore mothopo wa gago wa tshedimošo ke wa kgonthe e bile o a botega. Nywaga ya ka godimo ga e 125 e fetilego, makasine wo o phatlaladitše gore Beibele e lego Lentšu la Modimo leo le buduletšwego ke mothopo wo o phalago yohle wa tshedimošo e ka botwago, ka ge e e-na le “Mangwalo a makgethwa, ao a kgonago go go hlalefišetša phologo.”—2 Timotheo 3:15-17.

Go ba gona, e le gore o bote Beibele e le seetša se se botegago seo se ka go hlahlago, go bohlokwa gore o nyakišiše ge e ba e le ya kgonthe. (Psalme 119:105; Diema 14:15) Ikwe o lokologile go ka ngwalela bagatiši ba makasine wo go hwetša tsebišo yeo e thušitšego go kgodiša batho ba dimilione gore Beibele ka kgonthe e buduletšwe ke Modimo. Ka mohlala, bala poroutšha yeo e nago le sehlogo se se rego Puku ya Batho ka Moka. * E na le tsebišo e ntši kudu e bontšhago gore Beibele e nepagetše, e a botega le gona e buduletšwe.

Ditherešo tša Bohlokwa

Eupša ke ditherešo dife tša bohlokwa tše di lego ka ‘mangwalong a makgethwa’? Ela hloko mehlala e latelago.

Go na le Modimo o tee yo Matla ohle le yo e lego Mmopi wa dilo tšohle. (Genesi 1:1) Re phela feela ka “gobane [Modimo] o bopile dilo ka moka” gomme a re nea bophelo. (Kutollo 4:11) Ke ka baka leo re swanetšego go rapela yena a nnoši. Mmopi ke Mothopo o nnoši wa tshedimošo. (Psalme 36:9; Jesaya 30:20, 21; 48:17, 18) O na le leina leo a nyakago re le diriša. (Ekisodo 3:15, PK) Leina leo le tšwelela ka makga a ka bago a 7 000 ka Beibeleng gomme le ngwadilwe ka ditlhaka tša Seheberu e lego YHWH. Ka nywaga e mentši, le be le dirišwa e le “Jehofa” ka Sepedi.—Psalme 68:4.

Jehofa o bopile banna le basadi gore ba phele ka mo go sa felego Paradeiseng mo lefaseng. O šegofaditše batho ka dika tša moya tše di swanago le tša gagwe. O ba neile ditalente le bokgoni bjo bo ka ba thušago go thabela go phela bophelo bjo bo sa felego le bjo bo kgotsofatšago mo lefaseng. (Genesi 1:26-28) O be a se a rera gore lefase e be lefelo leo banna le basadi ba lekwago go lona—e le go ba lokišeletša go phela bophelo bja moya legodimong mo o ka rego ke gona feela moo ba ka thabelago tswalano le Modimo.

Batho ba be ba se na sebe ge Modimo a be a ba bopa. Bobe bo tlile feela ge dibopiwa tše dingwe tša Modimo—batho le barongwa—di diriša tokologo ya tšona ya boikgethelo gampe gomme di rabela kgahlanong le Modimo. (Doiteronomio 32:5) Batswadi ba rena ba pele ba ile ba rata go itirela phetho ya seo se lokilego le seo se sa lokago. (Genesi 2:17; 3:1-5) Seo se ile sa tlišetša moloko wa batho lehu. (Genesi 3:19; Baroma 5:12) Go rarolla bothata bjo bo thomilwego ke borabele, Jehofa o ile a dira phetho ya go dumelela bokgopo ka nakwana. Eupša morero wa gagwe ka lefase gotee le ka moloko wa batho ga se wa fetoga. (Jesaya 45:18) Banna le basadi ba tlo phela ka mo go sa felego Paradeiseng lefaseng leo le hlwekišitšwego.—Mateo 6:10; Kutollo 21:1-5.

Jesu Kriste ga se Modimo yo Matla ohle, eupša ke Morwa wa Modimo. Jesu Kriste ka boyena o ile a ruta balatedi ba gagwe go rapela ka gore: “Tatago rena wa magodimong, leina la gago a le kgethagatšwe.” (Mateo 6:9) Ga se a ka a bolela gore o lekana le Modimo. Go e na le moo, o boletše gore: “Tate ke yo mogolo go mpheta.”—Johane 14:28.

Jesu o phetha karolo e bohlokwa go phethagatšeng morero wa Modimo. Modimo o mo romile e “le seetša e le gore yo mongwe le yo mongwe yo a dumelago go [yena] a se dule lefsifsing.” (Johane 12:46) Go ya ka moapostola Petro, “ga go phološo go motho le ge e le ofe yo mongwe.” (Ditiro 4:12) Se ke therešo ka baka la gore phološo ya rena e ithekgile ka madi a bohlokwa a Kriste. (1 Petro 1:18, 19) Jesu Kriste o gafile bophelo bja gagwe e le sehlabelo sa go lopolla batho sebeng seo batswadi ba rena ba pele, Adama le Efa, ba se baketšego batho. (Mateo 20:28; 1 Timotheo 2:6) Le gona, Jesu o be a dirišwa ke Modimo go utolla thato le morero wa Gagwe.—Johane 8:12, 32, 46, 47; 14:6; Ditiro 26:23.

Modimo o hlomile Mmušo wa Legodimong, goba pušo yeo e bopšago ke Jesu Kriste gotee le bao ba hlaotšwego bathong. Ditaba tše di tšwelela ka gare ga Beibele ka moka. Modimo o abetše mmušo wo modiro wa go kgonthišetša gore thato ya gagwe e dirwa lefaseng bjalo ka ge e dirwa legodimong. (Mateo 6:10) Mathomong, Modimo o be a sa rera gore batho ba ye legodimong. Lefase e be e swanetše go ba legae la bona. Eupša ka morago ga ge batho ba dirile sebe, Modimo o ile a rera selo se sefsa. O ile a rulaganya go kgetha batho “go tšwa molokong o mongwe le o mongwe le lelemeng le lengwe le le lengwe le bathong ba bangwe le ba bangwe le setšhabeng se sengwe le se sengwe . . . gomme ba tla buša e le dikgoši” gotee le Kriste mmušong wa magodimo. (Kutollo 5:9, 10) Mmušo woo kgaufsinyane o tla “phšatla [le go] fediša” mehuta ka moka ya pušo ya batho yeo e baketšego batho manyami le bohloko.—Daniele 2:44.

Moya o a hwa. Therešo ye ya motheo ya Beibele e hlatholla motho ka mo go kwešišegago le ka bophelo bjo a sa tlogo bo phela. Le gona e phumola go hloka kwešišo gotee le tsebišo e fošagetšego ya mabapi le boemo bja bahu yeo e bego e gakantšha batho.

Puku ya mathomo ya Beibele e re botša gore: “Morêna Modimo a na a bopa motho, lerole la mmu; mo dinkong tša xaxwe a budulêla môya wa bophelô, motho a napa a ba môya o phelaxo.” (Genesi 2:7, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Na o kwešiša gore se se ra go re’ng? Moya ga se moriti wo o phelago ka gare ga mmele wa motho. Motho ga a na moya. Ke moya—dikarolo tša “lerole la mmu” le matla a bophelo a go tšwa go Modimo. Moya o a hwa. Ge motho a e-hwa, go hwa moya.—Genesi 3:19; Mmoledi 9:5, 10.

Bao ba hwilego ba tla tsošetšwa bophelong. Ge nako e nyenyane yeo Modimo a dumeletšego bokgopo ka yona e fela, ‘bohle bao ba lego mabitleng a kgopotšo ba tla kwa lentšu la [Jesu] gomme ba tšwa, bao ba dirilego dilo tše dibotse ba tla tsogela bophelong, bao ba tlwaetšego go dira dilo tše mpe ba tla tsogela kahlolo.’ (Johane 5:28, 29; Ditiro 24:15) Ka tsogo batho ba tla tsošetšwa go tlo phela paradeiseng mo lefaseng, e lego bophelo bjoo Modimo a bego a bo reretše batho ba gagwe go tloga mathomong.

Hlahloba Mangwalo ka Mehla ka Kelohloko

Na o kwešiša kamoo ditherešo tšeo tša bohlokwa di ka go thušago ka gona? Tsebo yeo e ka go šireletša dipolelong “tšeo ka maaka di bitšwago gore ke ‘tsebo’” tšeo di phatlalatšwago ke Sathane Diabolo mehleng ye e thata ya khuduego. O itira “morongwa wa seetša,” le gona baemedi ba gagwe ba itira “badiredi ba toko.” (1 Timotheo 6:20; 2 Bakorinthe 11:13-15) Tsebo e nepagetšego ya Beibele e ka go šireletša go seo se bitšwago tshedimošo yeo e theilwego difilosofing tša “ba bohlale le ba tlhaologanyo” ba lefase bao ba ‘lahlilego Lentšu la Morena.’—Mateo 11:25; Jeremia 8:9.

Ka ge go be go e-na le dithuto tše dintši tša go lahletša le difilosofi mehleng ya gagwe, moapostola Johane o ile a lemoša Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga gore: “Le se ke la dumela polelo e nngwe le e nngwe e buduletšwego.” O itše: “Lekang dipolelo tše di buduletšwego gore le bone ge e ba di e-tšwa go Modimo.” (1 Johane 4:1) Nagana ka mohlala wo. Ge o be o ka amogela molaetša wo o tlago go go hola bophelong, na o be o tla o diriša ntle le go naganišiša ka wona, feela ka baka la gore o bonala o e-tšwa mothopong wo o ka botwago? Ga go bjalo le gatee. O tla nyakišiša mothopo woo gomme wa hlahloba dintlha tša molaetša woo pele o ka latela ditaba tša wona.

Ka ge a go neile ditaba tše di buduletšwego tše di nago le ditherešo tša bohlokwa, Modimo o dirile gore o kgone go dira bjalo—o kgone go ‘kgonthišetša’ gore mabone ao a go hlahlago goba dipakane tšeo o di latelago di a botega. ( 1 Bathesalonika 5:21) Lekgolong la pele la nywaga, batho ba menagano e bulegilego ba ile ba retwa ka ge ba be “ba hlahloba mangwalo ka kelohloko letšatši le letšatši”, go kgonthiša ge e ba seo ba bego ba se bala e be e le therešo e le ka kgonthe. (Ditiro 17:11) O ka dira se se swanago. Dumelela Beibele e go hlahlela lefelong leo le šireletšegilego, go swana le “lebone le le bonegilego lefelong la lefsifsi.” (2 Petro 1:19-21) Ge o dira bjalo o tla hwetša tshedimošo ya kgonthe ya go “fihlêla xo tseba Modimo.”—Diema 2:5.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 6 E gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa.

[Seswantšho go letlakala 4]

Lentšu la Modimo le swana le lebone

[Seswantšho go letlakala 5]

Leina la Modimo ke mang?

[Seswantšho go letlakala 5]

Bokamoso bja batho ke bofe?

[Seswantšho go letlakala 6]

Na Jesu ke Modimo yo Matla ohle?

[Seswantšho go letlakala 6]

Bahu ba gokae?

[Seswantšho go letlakala 7]

E nngwe ya dithuto tša bohlokwa tšeo di rutwago ka Beibeleng ke ya go tsošwa ga bahu