Go Tsoma Tshedimošo

LAURA FERMI, mosadi wa rathuta-mahlale yo a tumilego e lego Enrico Fermi o boletše gore: “Go hloka tsebo go phalwa ke go ba le tsebo.” Ba bangwe ba ka ganetša, ba phega ka gore seo o sa se tsebego se ka se ke sa go gobatša. Lega go le bjalo, go ba bantši polelo ye ke therešo, e sego feela ka lefapheng la dinyakišišo tša tša thutamahlale eupša gape le dikarolong tše dingwe tša bophelo. Go hloka tsebo, ka kgopolo ya go se tsebe therešo, go tlogetše batho ba bantši bo foufetše dikgopolo, ba thekesela ka gare ga lefsifsi la boitshwaro le la bodumedi ka nywaga e makgolo.—Baefeso 4:18.

Ke ka baka leo batho bao ba naganišišago ba tsomago tshedimošo. Ba nyaka go tseba gore ke ka baka la eng re bopilwe le gore go tla direga eng ka rena. Go tsoma ga bona tshedimošo go ba lebišitše ditseleng tše dintši tša go fapa-fapana. Ka boripana, a re hlahlobeng tše dingwe tša tšona.

Na e ka Hwetšwa Bodumeding?

Go ya ka setlogo sa bodumedi bja Buddha, mothomi wa bo-Buddha e lego Siddhārtha Gautama o be a tshwenyegile kudu ka tlaišego ya batho le lehu. O ile a kgopela barutiši ba bodumedi bja Hindu gore ba mo thuše go hwetša “tsela ya therešo.” Ba bangwe ba ile ba mmotša ka yoga le go itima dilo ka mo go feteletšego. Gautama mafelelong o ile a kgetha go naganišiša ka mo go tseneletšego e le tsela ya go hwetša tshedimošo ya kgonthe.

Ba bangwe ge ba tsoma tshedimošo ba dirišitše dihlare-tagi tšeo di ba laolago dikgopolo. Ka mohlala, lehono ditho tša Kereke ya Native American di hlalosa gore peyote—sekgopha seo se nago le seela sa go taga se se dirago gore motho a bone dilo tše di sego gona—e “utolla tsebo ye e utilwego.”

Radifilosofi wa Mofora wa lekgolong la bo-18 la nywaga, Jean-Jacques Rousseau o be a dumela gore Modimo a ka utollela mang le mang dilo tša moya ge e ba motho yoo a dira nyakišišo ka potego. Bjang? Ka go theetša “seo Modimo a se botšago pelo.” Rousseau o boletše gore se o se naganago ka dilo—seo maikwelo a gago le letswalo di go botšago sona—se tla ba “tlhahlo e ka botwago, kudu ka ge batho ba e-na le dikgopolo tše dintši.”—History of Western Philosophy.

Na e ka Hwetšwa ka Bokgoni bja go Nagana?

Batho ba bantši ba mehleng ya Rousseau ba ile ba ganetšana le kgopolo yeo ya bodumedi ba tiišitše. Ka mohlala, Mofora-gotee le yena Voltaire o be a nagana gore go e na le gore bodumedi bo sedimoše batho, bo hlohleleditše Yuropa gore ka nywaga-kgolo e mentši, ya mehla yeo bo-radihistori ba e bitšago gore ke Mehla ya Lefsifsi, e be boemong bja go se be le tsebo, bja go dumela ditumela-khwele le bja go se kgotlelelane.

Voltaire o ile a ba setho sa mokgatlo wa tshepedišo ya go oketša tsebo wa Yuropa wo o tsebjago e le wa Tshedimošo. Balatedi ba wona ba ile ba boela dikgopolong tša Bagerika ba  bogologolo—tša gore bokgoni bja motho bja go nagana le dinyakišišo tša tša thuta-mahlale ke ditsela tšeo di ka lebišago tshedimošong ya kgonthe. Setho se sengwe sa mokgatlo wa tshepedišo ya go oketša tsebo e lego Bernard de Fontenelle, se ile sa nagana gore bokgoni bja batho bja go nagana bo ka ba lebiša “ngwaga-kgolong wo o tlago ba le tshedimošo ye e oketšegago letšatši le letšatši mo e lego gore o tla bonala o phala nywaga-kgolo e fetilego.”—Encyclopædia Britannica.

Tše e fo ba tše dingwe tša dikgopolo tše dintši tše di thulanago tša kamoo re ka hwetšago tshedimošo. Na ruri go na le “tlhahlo e ka botwago,” yeo re ka retologelago go yona ge re tsoma therešo? Ela hloko seo sehlogo se se latelago se se bolelago mabapi le mothopo o ka botwago wa tshedimošo.

[Diswantšho go letlakala 3]

Gautama (Buddha), Rousseau le Voltaire ba tšere ditsela tša go fapa-fapana ge ba be ba tsoma tshedimošo