Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Na motho a ka kgaolwa ka phuthegong ya Bokriste ka baka la go se hlweke go fo etša ge a ka kgaolwa ka baka la bootswa goba boitshwaro bjo bo hlephilego?

Ee, motho a ka kgaolwa ka phuthegong ge e ba a tšwela pele a dira bootswa a sa itshole, a itshwara ka mokgwa o itšego o sa hlwekago goba a itshwara ka mokgwa o hlephilego. Moapostola Paulo o lokeletša dibe tše tše tharo gotee le mabaka a mangwe ao a dirago gore motho a kgaolwe ge a ngwala gore: “Mediro ya nama e pepeneneng, yona ke bootswa, go se hlweke, boitshwaro bjo bo hlephilego . . . Ke le lemoša e sa le pele . . . gore bao ba tlwaelago go dira dilo tše bjalo ba ka se je bohwa bja Mmušo wa Modimo.”—Bagalatia 5:19-21.

Bootswa (Segerika, por·neiʹa) ke dikopano tša botona le botshadi tše di sego molaong le tšeo di dirwago ka ntle ga lenyalo leo le theilwego Mangwalong. Bo akaretša bohlotlolo, go gweba ka mmele le dikopano tša botona le botshadi magareng ga batho ba sa nyalanago gotee le go hupa setho sa pelego goba go se tsenya ka morago le go tsoša ditho tša pelego tša motho yo o sa nyalanago le yena. Motho yoo a tšwelago pele a dira bootswa  gomme a sa itshole ga se a swanela go ba ka phuthegong ya Bokriste.

Boitshwaro bjo bo hlephilego (Segerika, a·selʹgei·a) ke “go goboga, go se laolege, boitshwaro bja go se be le dihlong le boitshwaro bjo bo gobogilego.” The New Thayer’s Greek-English Lexicon e hlalosa lentšu le la Segerika e le “dikganyogo tše di sa laolegego, . . . kgobogo e feteletšego, go se be dihlong le go se hlomphe.” Go ya ka pukuntšu e nngwe, boitshwaro bjo bo hlephilego ke mohuta wa boitshwaro bja “go se hlomphe ditekanyetšo ka moka tša seo se amogelegago setšhabeng.”

Bjalo ka ge tlhaloso e lego ka mo godimo e bontšha, “boitshwaro bjo bo hlephilego” bo akaretša dikarolo tše pedi: (1) Boitshwaro ka bobjona ke bja go roba melao ya Modimo mo go šoro gomme (2) boemo bja kgopolo bja modiri wa bobe ke bja go se hlomphe le bja mereba.

Ka gona, “boitshwaro bjo bo hlephilego” ga se boitshwaro bjo bobe bjo bo ka fo tshedišwago mahlo. Ke ditiro tša go tshelwa ga melao ya Modimo mo go šoro le tšeo di bontšhago mereba goba go se hlomphe—moya woo o bontšhago go se hlomphe goba go nyatša balaodi, melao le ditekanyetšo. Paulo o tswalanya boitshwaro bjo bo hlephilego le dikopano tša botona le botshadi tšeo di sego molaong. (Baroma 13:13, 14) Ka ge Bagalatia 5:19-21 e lokeletša boitshwaro bjo bo hlephilego gare ga dibe tšeo di dirago gore motho a se ke a ja bohwa bja Mmušo wa Modimo, boitshwaro bjo bo hlephilego ke lebaka la gore motho a kgalemelwe goba a kgaolwe ka phuthegong ya Bokriste.

Go se hlweke (Segerika, a·ka·thar·siʹa) ke lentšu leo le nabilego kudu go mantšu a mararo ao a fetoletšwego e le “bootswa,” “go se hlweke” le “boitshwaro bjo bo hlephilego.” Le akaretša go se hlweke ga mohuta le ge e le ofe—ditabeng tša botona le botshadi, polelong, boitshwarong le moyeng. “Go se hlweke” go akaretša mehuta e mentši ya dibe tše dikgolo.

Go etša ge go ngwadilwe go 2 Bakorinthe 12:21, Paulo o bolela ka bao “pele ba kilego ba dira sebe, fela ba se ke ba itsholela go se hlweke ga bona le bootswa le boitshwaro bjo bo hlephilego bjo ba ilego ba tlwaela go bo dira.” Ka ge “go se hlweke” go lokeletšwa gotee le “bootswa le boitshwaro bjo bo hlephilego,” mehuta e mengwe ya go se hlweke e nyaka kgato ya boahlodi. Eupša go se hlweke ke lentšu leo le nabilego leo le akaretšago dilo tšeo di sa nyakego kgato ya boahlodi. Go fo etša ge ntlo e ka šilafala ganyenyane goba ya šilafala kudu, go se hlweke le gona go a fapana.

Go ya ka Baefeso 4:19, Paulo o itše batho ba bangwe ba be ba “lahlegetšwe ke maikwelo ohle a boitshwaro” le gore ba be ba “ikgafetše boitshwaro bjo bo hlephilego go dira ditšhila tša mohuta o mongwe le o mongwe ka megabaru.” Ka go rialo, Paulo o bea ‘go se hlweke le megabaru’ ka legorong le tee e le boitshwaro bjo bo hlephilego. Ge e ba motho yo a kolobeditšwego a tšwela pele a ‘itshwara ka tsela ya go se hlweke ka megabaru’ gomme a sa itshole, a ka kgaolwa ka phuthegong ka baka la go se hlweke mo go feteletšego.

A re re ka mohlala, batho bao ba beeletšanego ba phopholana ka mokgwa wa go tsoša dikganyogo ka makga a mantši. Bagolo ba ka phetha ka gore gaešita le ge batho ba ba sa ka ba bontšha mereba, e lego moya woo o laetšago boitshwaro bjo bo hlephilego, go bile le tekanyo e itšego ya megabaru boitshwarong bja bona. Ka gona bagolo ba ka tšea kgato ya boahlodi ka gobane boitshwaro bjo bo akaretša go se hlweke mo go feteletšego. Le gona go se hlweke mo go feteletšego e ka ba lebaka le swanetšego la go swaragana le molato wa motho yoo a leletšago motho yo mongwe mogala gomme a bolela ka tša botona le botshadi ka tsela e gobogilego, kudu-kudu ge e ba a kile a eletšwa ka taba yeo nakong e fetilego.

Bagolo ba swanetše go ba le temogo ge ba ahlola ditaba tše bjalo. E le gore ba bone ge e ba go nyakega kgato ya boahlodi, ba swanetše go lebeledišiša ka kelohloko seo se diregilego le gore se dirilwe go fihla bokgoleng bofe. Ga se taba feela ya go latofatša ka boitshwaro bjo bo hlephilego motho le ge e le ofe yoo a sa amogelego keletšo ya Mangwalo; le gona ga se taba ya go fo bala makga ao ka ona motho a ka dirago sebe se itšego pele go ka tšewa kgato ya boahlodi. Bagolo ba swanetše go naganišiša ka boemo bjo bongwe le bjo bongwe ka kelohloko le ka thapelo gomme ba nyakišiše gore ke eng seo se dirilwego le gore se dirilwe gakae, go dirilwe sebe sa mohuta ofe le gore se dirilwe go fihla bokgoleng bofe le gore boikemišetšo bja modiri wa bobe e be e le bofe.

Go se hlweke mo go feteletšego ga go akaretše feela dibe tša tša botona le botshadi. Ka mohlala, mošemane yo a kolobeditšwego a ka kgoga disekerete tše sego kae ka nakwana e itšego gomme a botša batswadi ba gagwe ka se. O ikemišeditše gore a se sa kgoga gape. Seo a se dirilego ke go se hlweke,  eupša ga se sa fihla bokgoleng bja gore e be go se hlweke mo go feteletšego goba ‘go se hlweke mo go nago le megabaru.’ Keletšo ya Mangwalo e newago ke mogolo o tee goba ba babedi gotee le thekgo ya batswadi ba mošemane yo e ka ba thušo e lekanego. Eupša ge e ba mošemane yoo a kgoga ka mehla, seo e tla ba go šilafatšwa ga ka boomo ga nama gomme komiti ya boahlodi e tla swaragana le molato wo wa go se hlweke mo go feteletšego. (2 Bakorinthe 7:1) Ge e ba a sa itshole, o tla kgaolwa.

Bakriste ba bangwe ba bogela diswantšho tšeo di kgothaletšago bootswa. Go dira bjalo go kgopiša Modimo, gomme bagolo ba ka tšhošwa ke go kwa gore modumedi-gotee le bona o bogetše diswantšho tšeo. Eupša ga se go bogela mo gongwe le mo gongwe ga diswantšho tšeo di kgothaletšago bootswa moo go nyakago gore go hlongwe komiti ya boahlodi. Ka mohlala, a re re ngwanabo rena o bogetše seo go thwego ke diswantšho tšeo di sego tša goboga kudu tšeo di kgothaletšago bootswa ka makga a mmalwa. O hlabja ke dihlong, o tsebiša mogolo ka taba ye, e bile o ikemišeditše gore a se sa dira sebe seo gape. Mogolo a ka no phetha ka gore boitshwaro bja ngwanabo rena ga se bja fetelela go iša bokgoleng bja gore e be ‘go se hlweke mo go nago le megabaru’; le gona ga se a bontšha mereba, e lego seo se laetšago boitshwaro bjo bo hlephilego. Gaešita le ge go sa nyakege kgato ya boahlodi, mohuta wo wa go se hlweke o nyaka keletšo e matla ya Mangwalo, mohlomongwe le gore bagolo ba tšwele pele ba mo thuša.

Lega go le bjalo, a re re Mokriste o bogetše diswantšho tše di šišimišago le tše di gobogilego tšeo di kgothaletšago bootswa ka sephiring ka nywaga e mentši gomme o dirile sohle seo a ka se kgonago go fihla sebe se. Diswantšho tšeo di ka no ba di bontšha go katwa ga motho ke sehlopha, batho bao ba bago le dikopano tša botona le botshadi le batho bao ba ba tlemilego, go tlaišwa ka tsela e šoro, go tlaišwa ga basadi gaešita le diswantšho tše di kgothaletšago bootswa tšeo go tšona go dirišwago bana. Ge ba bangwe ba lemoga mokgwa wa gagwe, o hlabja ke dihlong kudu. Ga se a ba le mereba, eupša bagolo ba ka phetha ka gore o “ikgafetše” mokgweng wo wa ditšhila gomme o ‘itshwere ka mokgwa o sa hlwekago ka megabaru,’ ke gore, go se hlweke mo go feteletšego. Go ka bopša komiti ya boahlodi ka gobane boitshwaro bjo bo akaretša go se hlweke mo go feteletšego. Modiri wa bobe o tla kgaolwa ge e ba a sa itshole e bile a sa bontšhe gore o ikemišeditše go se sa bogela diswantšho tšeo tše di gobogilego gape. Ge e ba a kile a laletša ba bangwe legaeng la gagwe gore ba tlo bogela diswantšho tšeo le yena—ka go rialo a ba kgothaletša gore ba di bogele—o tla ba a nea bohlatse bja gore o na le mereba, e lego leswao la boitshwaro bjo bo hlephilego.

Polelwana ya Mangwalo ya “boitshwaro bjo bo hlephilego” ka mehla e akaretša dibe tše dikgolo tšeo gantši e lego tša botona le botshadi. Ge ba leka go bona gore na boitshwaro bja motho ke bjo bo hlephilego, bagolo ba swanetše go nyakišiša gore na go bile le mereba, go se laolege, ditšhila, go se be le dihlong le boitshwaro bjo bo tšhošago batho ka kakaretšo. Ka lehlakoreng le lengwe, go robja mo gogolo ga molao wa Jehofa mo go dirwago ke motho yoo a sa bontšhego mereba go ka akaretša “megabaru.” Go swanetše go swaraganwe le melato ye ka baka la go se hlweke mo go feteletšego mo go akaretšwago.

Go dira phetho ya ge e ba motho a dirile sebe se segolo ka mo go lekanego gore a be le molato wa go se hlweke mo go feteletšego goba boitshwaro bjo bo hlephilego, ke boikarabelo bjo bogolo ka gobane bo akaretša maphelo a batho. Bao ba ahlolago melato e bjalo ba swanetše go dira bjalo ka thapelo, ba kgopele Modimo gore a ba nee moya wa gagwe o mokgethwa, temogo le kwešišo. Bagolo ba swanetše go boloka phuthego e hlwekile gomme ba thee kahlolo ya bona Lentšung la Modimo gotee le tlhahlong ya “mohlanka yo a botegago le wa temogo.” (Mateo 18:18; 24:45) Mehleng ye e kgopo, go feta le ge e le neng pele, bagolo ba swanetše go dula ba gopola mantšu a a rego: “Lebêlêlang se Le se diraxo; xobane xa Le ahlole Lè dirêla batho; Le ahlola Lè dirêla Morêna.”—2 Koronika 19:6.