Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

‘Dulang le se na Dingongorego’

‘Dulang le se na Dingongorego’

‘Dulang le se na Dingongorego’

“Dulang le dira dilo tšohle ka ntle le dingongorego.”—BAFILIPI 2:14.

1, 2. Ke keletšo efe yeo moapostola Paulo a ilego a e nea Bakriste ba kua Filipi le Korinthe, gona ka baka la’ng?

LENGWALONG la gagwe le le buduletšwego ke Modimo le le yago phuthegong ya Bokriste ya lekgolong la pele la nywaga ya Filipi, moapostola Paulo o ile a e reta kudu. O ile a reta badumedi-gotee le yena ba motse woo ka baka la moya wa bona wa go nea ka seatla se se bulegilego le wa go ba mafolofolo, gomme o ile a bontšha gore o thabela mediro ya bona e mebotse. Lega go le bjalo, Paulo o ile a ba gopotša gore ba “[dire] dilo tšohle ka ntle le dingongorego.” (Bafilipi 2:14) Ke ka baka la’ng moapostola a ile a nea keletšo ye?

2 Paulo o be a tseba gore dingongorego di ka lebiša kae. Nywaga e sego kae pejana, o be a gopoditše phuthego ya Korinthe gore go ngongorega go ka ba kotsi. Paulo o boletše gore ge Baisiraele ba be ba le lešokeng, ba be ba dula ba galefiša Jehofa. Bjang? Ka go kganyoga dilo tšeo di gobatšago, ka go rapela medimo ya diswantšho le ka bootswa, ka go leka Jehofa le ka go ngongorega. Paulo o kgothaleditše Bakorinthe gore ba ithute mehlaleng ye. O ngwadile gore: “Le gona le se ke la ba bangongoregi, go etša ge ba bangwe ba bona ba ile ba ngongorega, gomme ba bolawa ke mofediši.”—1 Bakorinthe 10:6-11.

3. Ke ka baka la’ng taba ya dingongorego e le e ipiletšago lehono?

3 Bjalo ka bahlanka ba Jehofa ba mehleng yeno, re bonagatša moya o swanago le wa phuthego ya kua Filipi. Re fišegela mediro e mebotse, e bile re a ratana. (Johane 13:34, 35) Lega go le bjalo, ka baka la kgobalo yeo e bakilwego ke go ngongorega gare ga batho ba Modimo nakong e fetilego, re na le lebaka le le kwagalago la go kwa keletšo ye e rego: “Dulang le dira dilo tšohle ka ntle le dingongorego.” Anke sa pele re eleng hloko mehlala ya dingongorego yeo e boletšwego ka Mangwalong. Ke moka re tla ahla-ahla dilo tše dingwe tšeo re ka di dirago e le gore re se ke ra gobatšwa ke dingongorego lehono.

Phuthego e Mpe e Ngongorega ka Jehofa

4. Baisiraele ba ile ba ngongorega ka tsela efe kua lešokeng?

4 Lentšu la Seheberu leo le bolelago ‘go ngongorega, go belaela goba go ngunanguna,’ ka Beibeleng le dirišwa mabapi le ditiragalo tša nakong ya ge Baisiraele ba le lešokeng ka nywaga e 40. Ka nako e nngwe, Baisiraele ba be ba sa kgotsofatšwe ke dilo tšeo ba bego ba e-na le tšona gomme ba ile ba bontšha se ka go ngongorega. Ka mohlala, dibeke tše mmalwa feela ka morago ga go phološwa ga bona bokgobeng kua Egipita, “sethšaba ka moka sa Ba-Isiraele sa ngangana le Mošê le Arone.” Baisiraele ba ba be ba ngongorega ka dijo, ba re: “A re ka be re hwetše naxeng ya Egipita, mola re duletše dipitša tša nama, rè e-ja boxôbê ra khora! Hleng Le re tlišitše lešokeng lé, xore Le bolayê phuthêxô yé ka moka ka tlala.”—Ekisodo 16:1-3.

5. Ge Baisiraele ba be ba belaela, ge e le gabotse dingongorego tša bona di be di lebišitšwe go mang?

5 Ge e le gabotse, Jehofa o neile Baisiraele seo ba bego ba se nyaka kua lešokeng, gomme ka lerato a ba nea dijo le meetse. Go be go se na selo seo se ka tšhošago Baisiraele gore ba tla bolawa ke tlala lešokeng. Lega go le bjalo, ka baka la moya wa go se kgotsofale, ba ile ba feteletša tlalelo ya bona gomme ba thoma go ngongorega. Gaešita le ge ba be ba lebišitše dipelaelo tša bona go Moše le Arone, Jehofa o be a ba lebelela e le bao ge e le gabotse ba hlaselago yena. Moše o boditše Baisiraele gore: “Morêna [o] kwile Lè mo tsôta. Ka xobane rena re bô-mang? Xa Le tsôte rena, Le tsôta Morêna.”—Ekisodo 16:4-8.

6, 7. Go etša ge go bontšhitšwe go Numeri 14:1-3, boemo bja kgopolo bja Baisiraele bo be bo fetogile ka tsela efe?

6 Nakwana ka morago ga moo, Baisiraele ba ile ba ngongorega gape. Moše o ile a romela banna ba 12 gore ba ye go hlola Naga ya Kholofetšo. Ba lesome ba ile ba boa le pego e mpe. Mafelelo e bile afe? “Byalo ba phuthêxô ka moka ba hlatloša dikolomêlô ba lala bà lla bošexo byoo. Ba-Isiraele ka moka ba ômanya Mošê le Arone, phuthêxô ka moka ya re: Joo, re ka bê rè hwetše Egipita, le xe e le lešokeng lé. Ké eng Morêna à re iša naxeng yeo [Kanana] xore re y’o bolawa ka marumô, ’me basadi ba rena le bana ba rena e bê mathopya! Xo kaone xe re boêla Egipita.”—Numeri 14:1-3.

7 Ruri boemo bja kgopolo bja Baisiraele bo be bo fetogile! Mathomong, tebogo ya bona ya ge ba lokolotšwe Egipita le go phološwa ga bona Lewatleng le Lehwibidu e ile ya ba tutueletša go opelela Jehofa ditumišo. (Ekisodo 15:1-21) Lega go le bjalo, ge ba be ba lebeletšane le go se kgahliše ga boemo bja lešokeng le go boifa Bakanana, tebogo ya batho ba ba Modimo e ile ya tšeelwa legato ke moya wa go se kgotsofale. Go e na le go leboga Modimo ka baka la tokologo ya bona, ba ile ba mmea molato ka seo ka phošo ba bego ba se lebelela e le go amogwa dilo. Ka gona, go ngongorega e be e le ponagatšo ya go se leboge ditokišetšo tša Jehofa ka mo go swanetšego. Ga go makatše ge a botšišitše gore: “Phuthêxô e mpe yé e tlo kxaotša neng xo ntsôta?”—Numeri 14:27; 21:5.

Go Ngongorega Lekgolong la Pele la Nywaga

8, 9. Bolela mehlala ya dingongorego yeo e begilwego ka Mangwalong a Bakriste a Segerika.

8 Mehlala e boletšwego ka mo godimo ya mabapi le go ngongorega e be e akaretša dihlopha tša batho bao go bonagalago ba bontšha go se kgotsofale ga bona phatlalatša. Lega go le bjalo, ge Jesu Kriste a be a le Jerusalema bakeng sa Monyanya wa Mekutwana ka 32 C.E., “go be go e-na le go nguna-nguna mo gogolo lešabeng.” (Johane 7:12, 13, 32) Ba be ba bolela ka yena ka go sebelana, ba bangwe ba re ke monna yo a lokilego mola ba bangwe ba be ba ganetšana le seo.

9 Ka nako e nngwe, Jesu le barutiwa ba gagwe e be e le baeng legaeng la Lefi, goba Mateo, e lego molekgetho. “Bafarisei le bamangwalo ba bona, ba thoma go ngongorega go barutiwa ba gagwe, ba re: ‘Ke ka baka la’ng le e-ja le bile le e-nwa le balekgetho le badiradibe?’” (Luka 5:27-30) Nakwana ka morago kua Galilea, ‘Bajuda ba ile ba thoma go ngongorega ka Jesu gobane a itše: “Ke nna senkgwa se se theogilego legodimong.”’ Gaešita le balatedi ba bangwe ba Jesu ba ile ba kgopišwa ke seo a se boletšego gomme ba thoma go ngongorega.—Johane 6:41, 60, 61.

10, 11. Ke ka baka la’ng Bajuda bao ba bolelago Segerika ba ile ba ngongorega, gona bagolo ba Bakriste ba ka holega bjang mabapi le kamoo go ngongorega mo go ilego gwa swarwa ka gona?

10 Dingongorego tšeo di bilego gona nakwana ka morago ga Pentekoste ya 33 C.E. di bile le mafelelo a mabotse. Ka nako yeo, barutiwa bao ba bego ba sa tšwa go sokologa bao e sego Baisiraele ba be ba thabela go amogelwa ke badumedi-gotee le bona ba Judea, eupša mathata a ile a rotoga mabapi le go arolelana seo ba bego ba e-na le sona. Pego e re: “Go ile gwa tsoga ngongorego go Bajuda ba ba bolelago Segerika kgahlanong le Bajuda ba ba bolelago Seheberu, gobane bahlologadi ba bona ba be ba tshedišwa mahlo kabong ya letšatši le letšatši.”—Ditiro 6:1.

11 Bangongoregi ba ba be ba sa swane le Baisiraele bao ba bego ba le lešokeng. Bajuda bao ba bolelago Segerika ga se ba ka ba bonagatša go se kgotsofale ka tsela ya boithati mabapi le maemo a bona a bophelo. Ba ile ba lebiša tlhokomelo tabeng ya go palelwa ke go kgotsofatša dinyakwa tša bahlologadi ba bangwe. Go oketša moo, bangongoregi ba ga se ba ka ba itshwara bjalo ka bahlola-mpherefere gomme ba ngongorega ka Jehofa phatlalatša. Ba ile ba iša dipelaelo tša bona go baapostola, bao ba ilego ba rulaganya gore go gatwe mogato ka pela ka gobane dipelaelo tše e be e le tša kgonthe. Ruri baapostola ba beetše bagolo ba Bakriste lehono mohlala o mobotse! Badiši ba ba moya ba ela hloko gore ba se ke ba ‘itira difoa ge mmotlana a lla.’—Diema 21:13; Ditiro 6:2-6.

Phafogela Tutuetšo e Gobatšago ya go Ngongorega

12, 13. (a) Bontšha mafelelo ao a bakwago ke go ngongorega. (b) Ke’ng seo se ka dirago gore motho a ngongorege?

12 Bontši bja mehlala ya Mangwalo yeo re e ahla-ahlilego e bontšha gore go ngongorega go bakile tshenyo e kgolo go batho ba Modimo nakong e fetilego. Ka gona, re dira gabotse go naganišiša ka tutuetšo e gobatšago yeo go ngongorega go ka bago le yona lehono. Anke re naganeng ka mohlala wo. Mehuta e mentši ya ditšhipi ka tlhago e a rusa. Ge e ba ditšhupo tša gore tšhipi e tla rusa di hlokomologwa, e ka rusa kudu go fihla bokgoleng bja gore e se sa dirišwa. Dikoloi tše dintši di hlagetše, e sego ka baka la ge di sa lokišwa gabotse, eupša ka baka la gore ditšhipi tša tšona di rusitše kudu mo e lego gore dikoloi tšeo ga di sa šireletšegile. Re ka diriša papišo ye bjang tabeng ya go ngongorega?

13 Go fo swana le ge gantši ditšhipi tše dingwe di rusa, batho ba sa phethagalago ba na le tshekamelo ya go ngongorega. Re swanetše go phafogela ditšhupo tša seka se. Go fo swana le ge monola le moya wa letswai di dira gore rusi e mpefale, mathata a dira gore re sekamele tabeng ya go ngongorega. Kgateletšego e ka dira gore go galefa ganyenyane go fetoge manyami a magolo. Ka ge maemo a mehla ya bofelo a tshepedišo ye a phuhlama, go ka direga gore dilo tšeo di ka bakago dipelaelo di oketšege. (2 Timotheo 3:1-5) Ka baka leo, mohlanka wa Jehofa a ka thoma go ngongorega ka yo mongwe. Taba ye e ka bonagala e le e nyenyane, go fo swana le go se kgotsofatšwe ke mafokodi a motho yo mongwe, bokgoni bja gagwe goba ditokelo tša tirelo.

14, 15. Ke ka baka la’ng re sa swanela go dumelela tshekamelo ya go belaela e gola?

14 Go sa šetšwe gore ke eng seo se dirago gore re se ke ra thaba, ge e ba re dumelela tshekamelo ya go belaela e gola, e ka dira gore re be le moya wa go se kgotsofale gomme ya re dira gore re tlwaele go ngongorega. Ee, mafelelo a kotsi a go ngongorega a ka re gobatša moyeng ka mo go feletšego. Ge Baisiraele ba be ba ngongorega ka bophelo bja lešokeng, ba ile ba ba ba fihla le moo ba beago Jehofa molato. (Ekisodo 16:8) Anke re se ke ra diragalelwa ke seo!

15 Go rusa ga tšhipi go ka fokotšwa ka go e penta ka pente yeo e thibelago rusi le go lokiša ka pela dikarolo tše dingwe tša yona tšeo di rusitšego. Ka mo go swanago, ge re thoma go lemoga gore re na le tshekamelo ya go belaela, re ka e laola ka go rapela ka yona kapejana. Bjang?

Lebelela Dilo ka Tsela ya Jehofa

16. Tshekamelo ya go belaela e ka fenywa bjang?

16 Go ngongorega go dira gore re inagane le go nagana ka mathata a rena kudu gomme go dira gore re hlokomologe ditšhegofatšo tšeo re nago le tšona bjalo ka Dihlatse tša Jehofa. E le gore re fenye tshekamelo ya go belaela, re swanetše go dula re nagana ka ditšhegofatšo tše. Ka mohlala, yo mongwe le yo mongwe wa rena o na le tokelo e botse kudu ya go bitšwa ka leina la Jehofa ka noši. (Jesaya 43:10) Re ka hlagolela tswalano ya kgaufsi le yena, le gona re kgona go bolela le “Mokwi wa dithapêlô” ka nako le ge e le efe. (Psalme 65:2; Jakobo 4:8) Bophelo bja rena bo na le morero wa kgonthe ka gobane re kwešiša kgang ya bogoši bja legohle e bile re gopola gore re na le tokelo ya go dula re botegela Modimo. (Diema 27:11) Re ka tšea karolo ka mehla go boleleng ditaba tše dibotse tša Mmušo. (Mateo 24:14) Go ba le tumelo sehlabelong sa topollo sa Jesu Kriste go re thuša go ba le letswalo le le hlwekilego. (Johane 3:16) Tše ke ditšhegofatšo tšeo re di hwetšago go sa šetšwe mathata ao re lebeletšanago le ona.

17. Ke ka baka la’ng re swanetše go leka go lebelela dilo ka tsela yeo Jehofa a di lebelelago ka yona, gaešita le ge re e-na le lebaka le le kwagalago la go belaela?

17 Anke re lekeng go lebelela dilo go ya ka tsela yeo Jehofa a di lebelelago ka yona, e sego feela ka tsela yeo re di lebelelago ka yona. Mopsalme o opetše ka gore: “Morêna, ntsebišê ditsela tša xaxo, O nthutê mebila ya xaxo.” (Psalme 25:4) Ge e ba re e-na le lebaka le le kwagalago la go belaela, Jehofa o a le bona. A ka lokiša taba ka ponyo ya leihlo. Ka gona ke ka baka la’ng ka dinako tše dingwe a dumelela gore mathata a tšwele pele? Mohlomongwe a ka ba a dira se bakeng sa go re thuša go hlagolela dika tše dibotse tše bjalo ka go se fele pelo, kgotlelelo, tumelo le bopelo-telele.—Jakobo 1:2-4.

18, 19. Bontšha mafelelo ao a ka bago gona ge re kgotlelela matshwenyego ka ntle le go belaela.

18 Go kgotlelela matshwenyego ka ntle le go belaela ga go thuše feela tabeng ya go kaonefatša semelo sa rena eupša gape go ka kgahla bao ba lebeletšego tsela yeo re itshwerego ka yona. Ka 2003 sehlopha sa Dihlatse tša Jehofa se ile sa tšea leeto ka pese go tloga Jeremane go ya kopanong kua Hungary. Mootledi wa pese e be e se Hlatse, le gona ge e le gabotse o be a sa nyake go fetša matšatši a lesome a e-na le Dihlatse. Lega go le bjalo, mafelelong a leeto le, o be a fetošitše monagano ka mo go feletšego. Ka baka la’ng?

19 Nakong ya leeto, go bile le dilo tše mmalwa tšeo di sa kago tša sepela gabotse. Eupša Dihlatse ga se tša ka tša ngongorega. Mootledi o boletše gore se e be e le sehlopha se se phalago tšohle sa banamedi bao a kilego a ba le bona! Ge e le gabotse, o ile a holofetša gore nakong e tlago ge Dihlatse di mo etela ka gae, o tla di amogela gomme a di theetša ka kelohloko. Ruri banamedi ba ba bile le tutuetšo e botse ka go “dira dilo tšohle ka ntle le dingongorego”!

Tebalelo e Kgothaletša Botee

20. Ke ka baka la’ng re swanetše go lebalelana?

20 Go thwe’ng ge e ba re belaela ka modumedi-gotee le rena? Ge e ba taba e le e kgolo, re swanetše go diriša molao wa motheo wo o hwetšwago go seo Jesu a se boletšego bjalo ka ge go begilwe go Mateo 18:15-17. Lega go le bjalo, ga se ka mehla se se ka nyakegago, ka ge bontši bja dipelaelo e le tše dinyenyane. Ke ka baka la’ng o sa lebelele boemo e le sebaka sa go itlwaetša go lebalela? Paulo o ngwadile gore: “Tšwelang pele le kgotlelelana gomme le lebalelana ka bolokologi ge e ba motho a e-na le lebaka la go ba le pelaelo ka yo mongwe. Go etša ge Jehofa a le lebaletše ka bolokologi, le lena le dire bjalo. Eupša, ka ntle le dilo tše ka moka, aparang lerato, gobane ke setlemo se se phethagetšego sa botee.” (Bakolose 3:13, 14) Na re ikemišeditše go lebalela? Na Jehofa ga a na seo a ka belaelago mabapi le rena ka sona? Lega go le bjalo, o tšwela pele a re kwela bohloko le go re lebalela.

21. Bao ba theeditšego dingongorego ba ka kgomega bjang?

21 Go sa šetšwe gore re nyamišwa ke eng, go ngongorega go ka se rarolle bothata. Lentšu la Seheberu leo le bolelago “go ngongorega,” le ka buša la bolela “go ngunanguna.” Gantši kudu, re ikwa re sa thabele go dula le motho yo a dulelago go ngongorega le gona re leka go sepelela kgole le yena. Ge e ba re be re ka ngongorega, goba go ngunanguna, bao ba re theeditšego ba ka ikwa ka tsela e swanago. Ge e le gabotse, ba ka ikwa ba sa iketla mo ba ka nyakago go sepelela kgole le rena! Go ngunanguna go ka goga tlhokomelo ya motho, eupša ruri go ka se dire gore a re rate.

22. Ke’ng seo ngwanenyana yo mongwe a ilego a se bolela ka Dihlatse tša Jehofa?

22 Moya wa go lebalelana o kgothaletša botee—e lego selo seo batho ba Jehofa ba se tšeelago godimo. (Psalme 133:1-3) Nageng e nngwe ya Yuropa, ngwanenyana wa Mokatholika wa nywaga e 17 o ngwaletše ofisi ya lekala ya Dihlatse tša Jehofa a bolela tsela yeo a di ratago ka yona. O itše: “Ke wona mokgatlo feela wo ke o tsebago woo ditho tša wona di sa aroganywago ke lehloyo, megabaru, go fela pelo, boithati goba go se kwane.”

23. Ke’ng seo re tlago go se ahla-ahla sehlogong se se latelago?

23 Go leboga ditšhegofatšo ka moka tša moya tšeo re di hwetšago re le barapedi ba Modimo wa therešo, Jehofa, go tla re thuša go godiša botee le go phema go ngongorega ka ba bangwe ka ditaba tša motho ka noši. Sehlogo se se latelago se tla bontšha kamoo dika tšeo Modimo a di nyakago di tla re thušago ka gona go phema go nwelela mohuteng o kotsi kudu wa go ngongorega—e lego, go ngongorega ka karolo ya lefaseng ya mokgatlo wa Jehofa.

Na o a Gopola?

• Go ngongorega go akaretša’ng?

• Mafelelo a dingongorego a ka bapišwa bjang?

• Ke’ng seo se ka re thušago go fenya tshekamelo ya go ngongorega?

• Go ikemišetša go lebalela go ka re thuša bjang gore re pheme go ngongorega?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 14]

Ge e le gabotse, Baisiraele ba be ba ngongorega ka Jehofa!

[Seswantšho go letlakala 17]

Na o leka go lebelela dilo ka tsela yeo Jehofa a di lebelelago ka yona?

[Diswantšho go letlakala 18]

Tebalelo e godiša botee bja Bokriste