Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Tsepamiša Kgopolo Bobotseng bja Mokgatlo wa Jehofa

Tsepamiša Kgopolo Bobotseng bja Mokgatlo wa Jehofa

Tsepamiša Kgopolo Bobotseng bja Mokgatlo wa Jehofa

“Re khora bose bya Ngwakong wa xaxo.”—PSALME 65:4.

1, 2. (a) Thulaganyo ya tempele e be e tla kgoma batho ba Modimo bjang? (b) Dafida o ile a thuša bjang tabeng ya go agwa ga tempele?

DAFIDA wa Isiraele ya bogologolo ke yo mongwe wa batho bao ba tsebegago bao go bolelwago ka bona ka Mangwalong a Seheberu. Motho yo yo e bego e le modiši, seopedi, moporofeta le kgoši o be a bota Jehofa Modimo ka mo go feletšego. Tswalano ya Dafida ya kgaufsi le Jehofa e ile ya dira gore a be le kganyogo ya go agela Modimo ngwako. Ngwako woo, goba tempele, e be e tla ba lefelo la borapedi bja therešo kua Isiraele. Dafida o be a tseba gore tempele le modiro wo o bego o dirwa moo di be di tla thabiša le go hola batho ba Modimo. Ka gona, Dafida o opetše ka gore: “Wa lehlôxônôlô ké yo O mo kxêthaxo [Jehofa], ’me wa mmatametša, a dula malapeng a xaxo. Re khora bose bya Ngwakong wa xaxo, bya Ntlo-kxêthwa ya xaxo.”—Psalme 65:4.

2 Dafida ga se a ka a dumelelwa go etelela pele modiro wa go aga ngwako wa Jehofa. Go e na le moo, tokelo yeo e ile ya newa morwa wa gagwe Salomo. Dafida ga se a ka a ngongorega ka gobane motho yo mongwe a neilwe tokelo yeo yena ka boyena a bego a e kganyoga kudu. Selo seo e bego e le sa bohlokwa kudu go yena e be e le gore tempele e agwe. O ile a thekga modiro wo ka pelo ka moka ka go nea Salomo dipolane tša moago tšeo a bego a di neilwe ke Jehofa. Go oketša moo, Dafida o ile a rulaganya Balefi ba dikete bakeng sa modiro gomme a neela ka gauta le silifera e ntši bakeng sa go aga tempele.—1 Koronika 17:1, 4, 11, 12; 23:3-6; 28:11, 12; 29:1-5.

3. Bahlanka ba Modimo ba lebelela bjang dithulaganyo tšeo di dirwago bakeng sa borapedi bja therešo?

3 Baisiraele bao ba botegago ba ile ba thekga dithulaganyo tšeo di dirilwego bakeng sa borapedi bja therešo ntlong ya Modimo. Bjalo ka bahlanka ba Jehofa ba mehleng yeno, le rena ka mo go swanago re thekga dithulaganyo tša borapedi tše di dirwago karolong ya lefaseng ya mokgatlo wa Jehofa. Ka go rialo re bontšha gore re na le kgopolo e swanago le yeo Dafida a bego a e-na le yona. Ga re na moya wa go ngongorega. Go e na le moo, re tsepamiša kgopolo bobotseng bja mokgatlo wa Modimo. Na o kile wa nagana ka dilo tše dintši tše dibotse tšeo re ka di lebogago e le ruri? Anke re hlahlobeng tše dingwe tša tšona.

Go Leboga Bao ba Etelelago Pele

4, 5. (a) “Mohlanka yo a botegago le wa temogo” o phethagatša bjang kabelo ya gagwe? (b) Dihlatse tše dingwe di ile tša ikwa bjang ka dijo tša moya tšeo di di hwetšago?

4 Re na le mabaka a kwagalago a go leboga “mohlanka yo a botegago le wa temogo” yo a kgethilwego ke Jesu Kriste gore a hlokomele dilo tša gagwe mo lefaseng. Sehlopha sa mohlanka seo se bopšago ke Bakriste bao ba tloditšwego ka moya se etelela pele boboledi bja ditaba tše dibotse, se rulaganya diboka bakeng sa borapedi gomme se gatiša dipuku tšeo di theilwego Beibeleng ka maleme a fetago 400. Batho ba dimilione lefaseng ka bophara ba ja ka lethabo ‘dijo tše tša moya tše di abjago ka nako e swanetšego.’ (Mateo 24:45-47) Ruri ga go na lebaka la go ngongorega ka tšona.

5 Ka nywaga e mentši, Hlatse e tšofetšego ya Jehofa yeo e bitšwago Elfi e hweditše khomotšo le thekgo ka go diriša keletšo ya Mangwalo yeo e hwetšwago ka dikgatišong tša sehlopha sa mohlanka. Tebogo e tšwago pelong e ile ya tutueletša Elfi go ngwala gore: “Ke be ke tla dira’ng ntle le mokgatlo wa Jehofa?” Peter le Irmgard le bona e bile bahlanka ba Modimo ka nywaga e mentši. Irmgard o leboga dikgatišo ka moka tšeo di gatišitšwego ke “mokgatlo wa Jehofa o lerato le wo o re hlokomelago.” Dikgatišo tše di akaretša tšeo di diretšwego batho bao ba nago le dinyakwa tše di kgethegilego, ba bjalo ka bao ba sa bonego gabotse goba bao ba sa kwego gabotse.

6, 7. (a) Mediro ya diphuthego lefaseng ka bophara e hlokomelwa bjang? (b) Ke’ng seo ba bangwe ba ilego ba se bolela ka karolo ya lefaseng ya mokgatlo wa Jehofa?

6 “Mohlanka yo a botegago” o emelwa ke Sehlopha se Bušago sa Dihlatse tša Jehofa, e lego sehlopha se senyenyane sa banna ba tloditšwego ka moya bao ba hlankelago ntlong-kgolo ya Dihlatse tša Jehofa kua Brooklyn, New York. Sehlopha se Bušago se kgetha bahlanka ba Jehofa bao ba nago le phihlelo gore ba hlankele diofising tša makala tšeo di hlokomelago mediro ya diphuthego tše fetago 98 000 lefaseng ka bophara. Banna bao ba fihlelelago dinyakwa tša Beibele ba kgethwa gore e be bagolo le bahlanka ba bodiredi diphuthegong tše. (1 Timotheo 3:1-9, 12, 13) Bagolo ba etelela pele gomme ka lerato ba diša mohlape wa Modimo wo ba o hlokometšego. Ruri ke tšhegofatšo go ba karolo ya mohlape woo le go bona lerato le botee bjo bo lego gona magareng ga “mokgatlo wohle wa bana babo rena”!—1 Petro 2:17; 5:2, 3.

7 Go e na le go dula ba ngongorega, batho ba leboga tlhahlo e lerato ya moya yeo ba e hwetšago go bagolo. Ka mohlala, nagana ka Birgit, e lego mosadi wa Mokriste yo a lego nywageng ya bo-30. Ge e be e sa le yo mofsa, o ile a gwerana le batho ba babe gomme a nyaka a dira sebe. Eupša keletšo e kwagalago ya Beibele yeo a e neilwego ke bagolo le thekgo ya badumedi-gotee le yena e mo thušitše go phema boemo bjo e bego e ka ba bjo bo gobatšago. Birgit o ikwa bjang gona bjale? O re: “Ke thaba kudu gore ke sa le ka mokgatlong o mobotse wa Jehofa.” Andreas wa nywaga e 17 o re: “Wo ruri ke mokgatlo wa Jehofa, mokgatlo o phalago yohle lefaseng.” Na ga se ra swanela go thabela bobotse bja karolo ya lefaseng ya mokgatlo wa Jehofa?

Bao ba Etelelago Pele ga se ba Phethagala

8, 9. Batho ba bangwe mehleng ya Dafida ba ile ba itshwara bjang, gomme yena o ile a arabela bjang boitshwarong bjo bjalo?

8 Ke therešo gore bao ba kgethwago gore ba etelele pele borapeding bja therešo ga se ba phethagala. Ka moka ga bona ba dira diphošo, gomme ba bangwe ba phela le mafokodi ao ba lekago ka matla go a laola. Na re swanetše go nyamišwa ke se? Aowa. Gaešita le batho bao ba bego ba neilwe boikarabelo bjo bogolo kua Isiraeleng ya bogologolo ba ile ba dira diphošo tše dikgolo. Ka mohlala, ge Dafida e be e sa le yo mofsa, o ile a kgopelwa gore a tle a bapalele Kgoši Saulo yo a bego a tshwenyegile mmino, bakeng sa go mo thoba maswafo. Ka morago, Saulo o ile a leka go bolaya Dafida, yoo mafelelong a ilego a swanelwa ke go tšhaba bakeng sa go phološa bophelo bja gagwe.—1 Samuele 16:14-23; 18:10-12; 19:18; 20:32, 33; 22:1-5.

9 Baisiraele ba bangwe ba ile ba radia. Ka mohlala, moetapele wa bahlabani ba Dafida e lego Joaba o ile a bolaya yo mongwe wa ba leloko la Saulo e lego Abenere. Abesalomo o ile a nyaka go tšeela tatagwe e lego Dafida setulo sa bogoši. Le gona moeletši yo a botegago wa Dafida e lego Ahitofele o ile a mo eka. (2 Samuele 3:22-30; 15:1-17, 31; 16:15, 21) Lega go le bjalo, Dafida ga se a ka a ba mmelaedi yo a nago le lehloyo goba go tlogela borapedi bja therešo. Ge e le gabotse, Dafida o ile a dira dilo ka tsela e fapanego kudu. Tlalelo e ile ya tutueletša Dafida go gomarela Jehofa gomme a dula a e-na le kgopolo e botse ge a be a tšhabela Saulo. Ka nako yeo, Dafida o opetše ka gore: “Modimo, nthšôkêlwê! Nthšôkêlwê, xobane môya wa-ka o khuta ka Wêna. Ke khuta moriting wa ’phêxô tša xaxo, dikotsi di be di fetê.”—Psalme 57:1.

10, 11. Mokriste yo a bitšwago Gertrud o ile a lebeletšana le eng ge e be e sa le yo mofsa, gomme ke’ng seo a ilego a se bolela mabapi le go se phethagale ga badumedi-gotee le yena?

10 Ga re na lebaka la go belaela gore go ka ba le boradia ka mokgatlong wa Modimo lehono. Jehofa, barongwa ba gagwe le badiši ba moya ga ba kgotlelele baradia, e lego batho ba kgopo ka gare ga phuthego ya Bokriste. Lega go le bjalo, ka moka ga rena re lebeletšana le go se phethagale—ga rena le ga bahlanka ba bangwe ba Modimo.

11 Ge e sa le yo mofsa, Gertrud e lego morapedi wa Jehofa wa nako e telele, o ile a latofatšwa ka maaka gore ke moikaketši e sego mogoeledi wa nako e tletšego wa Mmušo. O ile a arabela bjang? Na Gertrud o ile a ngongorega mabapi le tsela yeo a bego a swarwa ka yona? Aowa. Nakwana pele ga ge a ka hwa ka 2003 a e-na le nywaga e 91, o ile a gopola diphihlelo tša gagwe gomme a hlalosa gore: “Diphihlelo tša-ka di nthutile gore go sa šetšwe diphošo tšeo di dirwago ke batho, Jehofa o hlahla modiro wa gagwe o mogolo, woo go ona a dirišago rena batho bao ba sa phethagalago.” Ge a be a lebeletšane le go se phethagale ga bahlanka ba bangwe ba Modimo, Gertrud o be a rapela Jehofa ka go tšwa pelong.

12. (a) Bakriste ba bangwe ba lekgolong la pele la nywaga ba ile ba bea mohlala ofe o mobe? (b) Re swanetše go tsepamiša dikgopolo tša rena go eng?

12 Ka ge gaešita le Bakriste bao ba botegago kudu le bao ba ineetšego ba sa phethagala, ge mohlanka yo a kgethilwego a dira phošo, anke re tšweleng pele re dira “dilo tšohle ka ntle le dingongorego.” (Bafilipi 2:14) Ruri e be e tla ba mo go nyamišago ge e ba re ka latela mohlala o mobe wa ba sego kae phuthegong ya Bokriste ya lekgolong la pele la nywaga! Go ya ka morutiwa Juda, barutiši ba maaka ba mehleng yeo ba be ba “hlokomologa borena gomme ba bolela ba letago ka go ba goboša.” Go oketša moo, badiradibe bao e be e le “bangongoregi, babelaedi ba belaelago ka kabelo ya bona bophelong.” (Juda 8, 16) Anke re ganeng tsela yeo e latetšwego ke bangongoregi bao ba belaelago gomme re tsepamiše dikgopolo tša rena dilong tše dibotse tšeo re di hwetšago ka “mohlanka yo a botegago.” Anke re lebogeng bobotse bja mokgatlo wa Jehofa gomme re “[direng] dilo tšohle ka ntle le dingongorego.”

“Polelo ye e a Tšhoša”

13. Ba bangwe ba ile ba arabela bjang dithutong tše dingwe tša Jesu Kriste?

13 Le ge ba bangwe lekgolong la pele la nywaga ba be ba ngongorega malebana le bahlanka bao ba kgethilwego, ba bangwe ba be ba ngongorega malebana le dithuto tša Jesu. Bjalo ka ge go begilwe go Johane 6:48-69, Jesu o itše: “Yo a jago nama ya-ka le go nwa madi a-ka o na le bophelo bjo bo sa felego.” Ge ba se na go kwa mantšu a, “bontši bja barutiwa ba gagwe . . . ba re: ‘Polelo ye e a tšhoša; ke mang yo a ka e theetšago?’” Jesu o be a lemoga gore “barutiwa ba gagwe ba be ba ngongorega mabapi le se.” Go oketša moo, “ka baka la se, ba bantši ba [bona] ba tloga ba boela morago dilong tšeo ba di tlogetšego, gomme ba se sa hlwa ba sepela le yena.” Eupša ga se barutiwa ka moka bao ba ilego ba ngongorega. Ela hloko seo se ilego sa direga ge Jesu a be a botšiša baapostola ba 12 gore: “Na le lena le nyaka go sepela?” Moapostola Petro o arabile ka gore: “Morena, re tla ya go mang? O na le mantšu a bophelo bjo bo sa felego; re dumetše gomme ra tseba gore o Mokgethwa wa Modimo.”

14, 15. (a) Ke ka baka la’ng ba mmalwa ba sa kgotsofatšwe ke dibopego tše dingwe tša dithuto tša Bokriste? (b) Re ka ithuta’ng tabeng ya monna yo a bitšwago Emanuel?

14 Mehleng yeno, palo e nyenyane kudu gare ga batho ba Modimo ga e kgotsofatšwe ke dibopego tše dingwe tša thuto ya Bokriste gomme e ile ya ngongorega ka karolo ya lefaseng ya mokgatlo wa Jehofa. Ke ka baka la’ng se se direga? Gantši dingongorego tše bjalo di bakwa ke go se kwešiše tsela yeo Modimo a dirago dilo ka yona. Mmopi o utollela batho ba gagwe therešo ganyenyane-ganyenyane. Ka baka leo, ka dinako tše dingwe go swanetše go ba le diphetogo tseleng yeo re kwešišago Mangwalo ka yona. Palo e ntši kudu ya batho ba Jehofa e thabela diphetogo tše bjalo. Ke ba mmalwa bao ba ‘itirago baloki ba paala’ gomme ba gana diphetogo tše. (Mmoledi 7:16) Lebaka e ka ba e le boikgogomošo, gomme ba bangwe ba wela molabeng wa go nagana ba sa thušwe ke selo. Go sa šetšwe gore lebaka ke lefe, go ngongorega ka tsela e bjalo go kotsi, ka ge go ka re bušetša lefaseng le ditseleng tša lona.

15 Ka mohlala, Emanuel e be e le Hlatse gomme o ile a swaya diphošo dilong tše dingwe tšeo a bego a di bala dikgatišong tša “mohlanka yo a botegago le wa temogo.” (Mateo 24:45) O ile a kgaotša go bala dikgatišo tša rena tša Bokriste gomme mafelelong a botša bagolo ba phuthego ya lefelong la gabo gore ga a sa hlwa a nyaka go ba yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. Lega go le bjalo, ka morago ga nakwana feela, Emanuel o ile a lemoga gore ruri dithuto tša mokgatlo wa Jehofa ke tša therešo. O ile a ikgokaganya le Dihlatse, a amogela phošo ya gagwe, gomme a bušetšwa e le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. Ka baka leo, o bile monna yo a thabilego gape.

16. Ke’ng seo se ka re thušago go fenya dipelaelo mabapi le dithuto tše dingwe tša Bokriste?

16 Go thwe’ng ge e ba re lekega gore re ngongorege ka baka la go ba le dipelaelo mabapi le dithuto tše dingwe tša batho ba Jehofa? Gona a re se keng ra fela pelo. “Mohlanka yo a botegago” a ka feleletša a gatišitše selo seo se arabago dipotšišo tša rena gomme sa tloša dipelaelo tša rena. Ke gabohlale go tsoma thušo go bagolo ba Bakriste. (Juda 22, 23) Thapelo, thuto ya motho ka noši le go gwerana le badumedi-gotee le rena bao ba sekametšego dilong tša moya le gona go ka thuša go tloša dipelaelo gomme go ka oketša tebogo ya rena bakeng sa ditherešo tša Beibele tšeo di matlafatšago tumelo tšeo re ithutilego tšona ka mokero wa Jehofa wa poledišano.

Kgomarela Pono e Nepagetšego

17, 18. Go e na le go ngongorega, re swanetše go ba le kgopolo efe, gona ka baka la’ng?

17 Ke therešo gore batho bao ba sa phethagalago ba abetše tshekamelo ya sebe gomme ba bangwe ba ka ba ba sekametše kudu tabeng ya go belaela go se na lebaka le le kwagalago. (Genesi 8:21; Baroma 5:12) Eupša ge e ba re be re ka tlwaela go ngongorega, re be re tla ba re bea tswalano ya rena le Jehofa Modimo kotsing. Ka baka leo, re swanetše go laola tshekamelo le ge e le efe yeo e ka bago gona ya go ngongorega.

18 Go e na le go ngongorega ka dilo tša ka phuthegong, re dira gabotse ge re kgomarela kgopolo e botse gomme re latela tsela ya go dira dilo yeo e dirago gore re dule re swaregile, re thabile, re e-na le teka-tekano e bile re phetše gabotse tumelong. (1 Bakorinthe 15:58; Tito 2:1-5) Jehofa o laola dilo ka moka ka gare ga mokgatlo wa gagwe, gomme Jesu o bona seo se diregago ka phuthegong e nngwe le e nngwe, go fo swana le ge go be go le bjalo lekgolong la pele la nywaga. (Kutollo 1:10, 11) Letela Modimo le Kriste, e lego Hlogo ya phuthego ka go se fele pelo. Badiši bao ba nago le boikarabelo ba ka dirišetšwa go lokiša ditaba tšeo di ka nyakago go lokišwa.—Psalme 43:5; Bakolose 1:18; Tito 1:5.

19. Go ba go fihla ge Mmušo o tla ba o laola mediro ya batho ka mo go feletšego, re swanetše go lebiša tlhokomelo go eng?

19 Go se go ye kae, tshepedišo ye e kgopo ya dilo e tla fela, gomme Mmušo wa Mesia o tla laola mediro ya batho ka mo go feletšego. Go ba go fihla ka nako yeo, ruri ke gabohlokwa gore yo mongwe le yo mongwe wa rena a be le pono e nepagetšego! Se se tla re thuša go lemoga dika tše dibotse tša badumedi-gotee le rena, go e na le go lebiša tlhokomelo diphošong tša bona. Go lebiša tlhokomelo dibopegong tše dibotse tša seo ba lego sona go tla re thabiša. Ka baka leo, go e na le go lapa maikwelong ka baka la go ngongorega, re tla kgothatšwa le go matlafatšwa moyeng.

20. Go ba le pono e nepagetšego go tla re thuša gore re hwetše ditšhegofatšo dife?

20 Pono e nepagetšego e tla re thuša gape gore re gopole ditšhegofatšo tše dintši tšeo re di thabelago ka baka la go gwerana le karolo ya lefaseng ya mokgatlo wa Jehofa. Wo ke wona mokgatlo feela lefaseng wo o botegelago Mmuši wa legohle. O ikwa bjang ka therešo yeo le tokelo ya go tšea karolo borapeding bja Modimo o tee feela wa therešo, Jehofa? Eka re ka ba le kgopolo e swanago le ya Dafida, yo a opetšego ka gore: “Batho ka moka ba tla xo Wene Mokwi wa dithapêlô. Wa lehlôxônôlô ké yo O mo kxêthaxo, ’me wa mmatametša, a dula malapeng a xaxo. Re khora bose bya Ngwakong wa xaxo, bya Ntlo-kxêthwa ya xaxo.”—Psalme 65:2, 4.

Na o a Gopola?

• Ke ka baka la’ng re swanetše go leboga bao ba etelelago pele ka phuthegong?

• Re swanetše go arabela bjang ge bana babo rena bao ba nago le boikarabelo ba dira diphošo?

• Re swanetše go lebelela diphetogo tša kwešišo ya Mangwalo bjang?

• Ke’ng seo se ka thušago Mokriste go fenya dipelaelo?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 20]

Dafida o neile Salomo dipolane tša go aga tempele gomme a thekga borapedi bja therešo ka pelo ka moka

[Seswantšho go letlakala 23]

Bagolo ba Bakriste ba thabela go nea thušo ya moya