Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

O ka se Kgone go e Boloka, ka Gona e Diriše Gabotse

O ka se Kgone go e Boloka, ka Gona e Diriše Gabotse

O ka se Kgone go e Boloka, ka Gona e Diriše Gabotse

NAKO ke tšhelete. Polelwana e tlwaelegilego e rialo. Ge e le gabotse, nako e fapana kudu le tšhelete goba dilo tše dingwe tše di bonagalago. O ka se ke wa boloka nako bakeng sa go e diriša nakong e tlago go etša ge o ka dira bjalo ka tšhelete, dijo, dibešwa goba dilo tše dingwe tše mmalwa. Maiteko le ge e le afe a go boloka nako ke a lefeela. Go direga’ng ge e ba o boloka nako ka go robala diiri tše seswai gomme o sa dire selo letšatši ka moka? Ge letšatši le sobela, nako yeo e bolokilwego e ba gona ge e ile.

Nako e ka bapišwa le noka e kgolo, yeo e elago ka lebelo. E dula e elela ka thoko e tee. O ka se ke wa e emiša, le gona o ka se ke wa diriša meetse ka moka ao a elago. Nywageng e dikete e fetilego, batho ba ile ba thoma go dira maotwana ao a dikološwago ke meetse maribeng a dinoka. Ka ona, ba be ba laola le go diriša matla meetseng ao a elago gomme ba diriša malwala, ditšhilo, dipompi le dinoto. Ka mo go swanago, o ka laola le go diriša nako, e sego gore o e boloke, eupša gore o e dirišetše go phetha modiro o mobotse. Lega go le bjalo, e le gore o dire bjalo, o swanetše go lwantšhana le dilo tše pedi tše dikgolo tšeo di senyago nako—go bea dilo molatša le selo se sengwe seo se swanago le gona, e lego mokgobo wa dilo tše dintši. Anke sa pele re hlahlobeng taba ya go bea dilo molatša.

Phema go Bea Dilo Molatša

Polelwana e tlwaelegilego e re, O se ke wa dira dilo tša lehono gosasa. Lega go le bjalo, batho ba bangwe ba fetoša polelwana ye gomme ba re, O se ke wa dira selo gosasa ge e ba o ka kgona go se dira bekeng e tlago. Ge ba lebeletšane le modiro o thata, ba hwetša tharollo ka go o bea molatša. Go ya ka pukuntšu e nngwe, “go bea dilo molatša” go bolela go “beela dilo ka thoko ka boomo; go beela ka thoko ka boomo selo seo se swanetšego go dirwa.” Go motho yo a ratago go bea dilo molatša, go phaela dilo ka thoko go fetogile mokgwa. Ge kgateletšego e dutše e gola, o ikimolla ka go phaela modiro wa gagwe ka thoko gomme a thabela nako yeo ga bjale a e lebelelago e le ya go se dire selo—go fihlela kgateletšego e tsoga gape.

Ka dinako tše dingwe, boemo bja mmele le bja maikwelo bo ka nyaka gore re šuthiše e mengwe ya mešomo ya rena goba ka moka ga yona. Ka godimo ga moo, yo mongwe le yo mongwe o nyaka go ikhutša go se nene modirong wa letšatši le letšatši. Go bile bjalo le go Morwa wa Modimo. Jesu o be a dula a swaregile bodireding bja gagwe, eupša yena le barutiwa ba gagwe ba ile ba ba le nako ya go khutša. (Mareka 6:31, 32) Go khutša ka tsela ye go a hola. Lega go le bjalo, go bea dilo molatša ke taba e fapanego, gantši go kotsi. Ela hloko mohlala wo.

Morutwana yo a lego mahlalagading o na le dibeke tše tharo tša gore a itokišeletše tlhahlobo ya dipalo. O swanetše go hlahloba le go bala dipuku tše dintši. O ikwa a gateletšegile. O ikwa a lekega gore a bee mošomo wo molatša, gomme o ineela molabeng woo. Go e na le go ithuta, o bogela thelebišene. Letšatši le letšatši, o phaela ka thoko dilo tšeo a swanetšego go di dira e le gore a atlege tlhahlobong. Ke moka bošegong bja pele ga tlhahlobo, o gapeletšega gore a lebeletšane le mošomo wo ka moka. A le ka gae, o thoma go bala dipuku tša gagwe.

Diiri di a feta. Ge ditho tše dingwe tša lapa di robetše, o ikgapeletša go bala dilo tše ditelele le tše thata, a leka go gopola dipalo, tsela yeo di hlakanywago ka yona le melao e dirišwago. Letšatšing le le latelago ge a le sekolong, o katana le dipotšišo tšeo monagano wa gagwe wo o lapilego o sa itokišeletšago go di araba. Dintlha tšeo a di hwetšago tlhahlobong ye di a fokola, gomme o a palelwa tlhahlobong ye. O swanetše go ithuta gape gomme go ka ba le kgonagalo ya gore a se ke a atlega gore a ye mphatong o latelago.

Go bea dilo molatša go bile le mafelelo a sa kgahlišego go morutwana yo. Eupša go na le molao wa motheo wa Beibele wo o ka thušago batho go phema boemo bjo bo swanago le bja gagwe. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Dulang le phakgametše gore kamoo le sepelago ka gona ga se bjalo ka batho ba ba sa hlalefago eupša ke bjalo ka ba bohlale, le ithekele nako e swanetšego.” (Baefeso 5:15, 16) Paulo o be a kgothaletša Bakriste gore ba diriše nako ya bona ka bohlale ge ba swaragane le mediro ya moya, eupša molao wo wa motheo e ka ba o holago le medirong e mentši ya bohlokwa bophelong. Ka ge gantši re ka dira phetho ya gore re dira mošomo neng, re ka ba le mafelelo a mabotse gomme re ka dira mošomo kapejana ka go kgetha go o thoma ge nako e ‘swanetše,’ goba e le e loketšego kudu. Le ke leswao la “ba bohlale,” go etša ge lengwalo le le bontšha.

“Nako e swanetšego” go morutwana yo e ka ba efe e le gore a ithute bakeng sa tlhahlobo ya gagwe ya dipalo? Mohlomongwe mantšiboeng a mangwe le a mangwe ka metsotso e 15 goba go feta, a ka hlahloba taba ganyenyane-ganyenyane. Ka go dira bjalo, a ka se swanelwe ke go swara ka hlogo selo se sengwe le se sengwe bošegong bja pele ga ge a ka ngwala tlhahlobo, e lego nako yeo a bego a swanetše go e fetša a robetše. Letšatšing la tlhahlobo, o tla ba a ile a ikhutša e bile a itokišitše ka botlalo, gomme go ka kgonega gore a hwetše dintlha tša godingwana.

Ka gona, ge o newa modiro wo o swanetšego go o dira, hwetša “nako e swanetšego” ya go o dira gomme o o dire. Ke moka o tla phema moreo wa go bea dilo molatša le mafelelo a wona. Le gona o tla kgotsofatšwa ke mošomo wo o dirilwego gabotse. Se se bohlokwa kudu ge modiro o kgoma batho ba bangwe, go etša ge go le bjalo ka dikabelo tša ka phuthegong ya Bokriste.

Phema go Kgobela Dilo tše Dintši

Go etša ge go boletšwe pejana, sebopego sa bobedi tabeng ya go diriša gabotse nako ya rena ya bohlokwa ke go phema go kgobela dilo tše dintši. Re a tseba gore go tšea nako go hlokomela dilo, go di rulaganya, go di diriša, go di hlwekiša, go di boloka le go di nyaka. Dilo tše dintši di nyaka nako e ntši. Go šoma ka phapošing goba ka ntlong yeo e tletšego ka dilo go tšea nako e ntši e bile go a ferekanya go feta go šoma ka diphapošing tšeo di sa tlalago ka dilo le tšeo go tšona go sa kgobelwago dilo tše dintši. Go oketša moo, ge dilo di dutše di kgobelwa ka mo go oketšegilego, nako yeo motho a e tšeago gore a hwetše selo seo a se tsomago e a oketšega.

Ditsebi tša tša tlhwekišo ya magae di bolela gore mo e nyakilego go ba seripa sa nako yeo batho ba e fetšago ba hlwekiša e senywa ge “mo tseleng go swanetše go swarwa, go swanetše go phengwa e bile go swanetše go šuthišwa dilo tše di kgobokeditšwego go akaretša le ditlakala.” Boemo bo nyakile e le bjo bo swanago dikarolong tše dingwe tša bophelo. Ka gona ge e ba o kganyoga go diriša nako ya gago gakaone, lebeledišiša dilo tše di lego kgaufsi le wena. Na dilo tšeo di kgobetšwego di jele sekgoba se sentši, di go bakela gore o se ke wa kgona go šutha ka bolokologi gomme se sebe le go feta, na di go senyetša nako? Ge e ba go le bjalo, fokotša dilo tšeo di kgobetšwego.

Go lahla tše dingwe tša dilo tšeo di kgobetšwego go ka no se be bonolo. Go lahla dilo tšeo di ratwago eupša di sa nyakege go ka ba bohloko—mohlomongwe go le bjalo ka go lahlegelwa ke mogwera wa paale. Ka gona, ke bjang o ka dirago phetho ya gore o boloka selo goba o a se lahla? Go na le molao wo ba bangwe ba o dirišago. Ge e ba o sa ka wa diriša selo ngwaga ka moka, se lahle. Go thwe’ng ge e ba o sa dutše o dika-dika go se lahla ka morago ga ngwaga? Se boloke ka phapošing ya bobolokelo ka dikgwedi tše dingwe tše tshela. Ge o se ntšha gape gomme o gopola gore go fetile ngwaga le seripa o sa ka wa se diriša, go ka ba bonolo go se lahla. Go sa šetšwe gore boemo ke bofe, morero ke go fokotša dilo tše dintši tšeo di kgobetšwego—go diriša nako ya gago gakaone.

Ke therešo gore go kgoboketša dilo ga se taba feela ya ka gae goba mošomong. Jesu o boletše ka “pelaelo ya tshepedišo ye ya dilo le matla a forago a mahumo,” tšeo di ka ‘bipago lentšu’ la Modimo gomme tša dira gore motho e be “yo a sa enywego” mabapi le ditaba tše dibotse. (Mateo 13:22) Bophelo bja motho bo ka kgobelwa mediro e mentši le dilo tšeo a di phegelelago mo a ka hwetšago go le thata go hwetša nako ya go kgomarela lenaneo la moya le bohlokwa kudu le teka-tekano. Mafelelo e ka ba gore a ka gobala moyeng gomme mafelelong a lahlegelwa ka mo go feletšego ke go tsena lefaseng le lefsa le le holofeditšwego la Modimo, mo go tlago go ba le nako e sa felego ya go dira dilo tšeo di kgotsofatšago e le ruri le tše di thabišago.—Jesaya 65:17-24; 2 Petro 3:13.

Na ka mehla o dula o se na nako ya go dira dilo ka moka tšeo o naganago gore o swanetše go di dira—go sa šetšwe gore di mabapi le mošomo, legae, koloi, ditloša-bodutu, maeto, go itšhidulla, dipokano tša bogwera goba mediro e mengwe? Ge e ba go le bjalo, mohlomongwe ke nako ya gore o nagane ka taba ya go fokotša dilo tšeo o di kgobetšego e le gore o ka ba le nako ya dilo tša moya.

Polelwana e nngwe e tlwaelegilego e re, Nako ga e emele motho. Ka kgonthe, nako e kitima ka go se kgaotše bjalo ka molapo o elago ka lebelo. E ka se ke ya bušetšwa morago goba ya bolokwa; ge e ka feta, e fetetše sa ruri. Lega go le bjalo, ka go latela melao e mengwe ya motheo e bonolo ya Beibele le go gata megato e sego kae e šomago, re ka laola le go diriša nako yeo re e nyakago bakeng sa go hlokomela “dilo tše bohlokwa kudu” e le gore re holege sa ruri le gore “go išwe letago le tumišo go Modimo.”—Bafilipi 1:10, 11.

[Seswantšho go letlakala 8, 9]

Nako, go swana le molapo wa meetse, e ka dirišetšwa modiro o mobotse

[Seswantšho go letlakala 9]

Ke neng mo e lego “nako e swanetšego” ya gore a ithute bakeng sa tlhahlobo ya gagwe?

[Seswantšho go letlakala 10]

Go šoma lefelong le le hlakahlakanego go tšea nako e ntši e bile go a ferekanya