“Tsebišang Modimo Dikgopelo tša Lena”
“Tsebišang Modimo Dikgopelo tša Lena”
“Dilong tšohle tsebišang Modimo dikgopelo tša lena ka thapelo le ka topo gotee le ka go leboga.”—BAFILIPI 4:6.
1. Re na le tokelo ya go boledišana le mang, gona ke ka baka la’ng se se makatša?
GE E ba o be o ka kgopela go boledišana le mmuši wa naga ya geno, o be o tla arabja bjang? O be o ka kgona go bolela le yo mongwe wa bao ba šomago ka ofising ya gagwe, eupša go na le kgonagalo e kgolo ya gore o be o ka se dumelelwe go bolela le yena ka go lebanya. Lega go le bjalo, Mmuši yo mogolo go bohle, Jehofa Modimo, e lego Mmuši wa legohle, o fapane. Re kgona go boledišana le yena re le lefelong le ge e le lefe le ka nako le ge e le efe yeo re e kgethago. Ka mehla o tla kwa dithapelo tšeo di amogelegago. (Diema 15:29) Ruri seo se a kgahliša! Na tebogo ya rena bakeng sa se ga se ya swanela go re tutueletša gore ka mehla re rapele Yo a bitšwago ka mo go swanetšego gore ke “Mokwi wa dithapêlô”?—Psalme 65:2.
2. Ke’ng seo se nyakegago e le gore dithapelo di amogelege go Modimo?
2 Lega go le bjalo, yo mongwe a ka botšiša gore, ‘Ke dithapelo tša mohuta ofe tšeo di amogelegago go Modimo?’ Beibele e hlalosa selo se tee seo se nyakegago e le gore dithapelo tša rena di amogelege ge e re: “Ka ntle le tumelo go kgahliša Modimo gabotse ga go kgonege, gobane yo a batamelago Modimo o swanetše go dumela gore o gona le gore e ba moputsi wa bao ba mo tsomago ka phišego.” (Baheberu 11:6) Ee, bjalo ka ge go hlalositšwe sehlogong se se fetilego, selo sa bohlokwa ge re rapela Modimo ke tumelo. Modimo o ikemišeditše go amogela dithapelo tša bao ba mo rapelago, eupša ba swanetše go mo rapela ka tumelo le ka mediro e mebotse, ba rapele ka go tšwa pelong gomme ba be le boemo bjo bo swanetšego bja pelo.
3. (a) Bjalo ka ge go bontšhitšwe ke dithapelo tša bahlanka ba botegago ba bogologolo, ke dilo tša mohuta ofe tšeo re ka di akaretšago dithapelong? (b) Go na le mehuta efe e fapa-fapanego ya dithapelo?
3 Moapostola Paulo o eleditše Bakriste ba mehleng ya gagwe gore: “Le se ke la belaela ka selo, eupša dilong tšohle tsebišang Modimo dikgopelo tša lena ka thapelo le ka topo gotee le ka go leboga.” (Bafilipi 4:6, 7) Beibele e na le mehlala e mentši ya bao ba ilego ba tsebiša Modimo dilo tšeo di ba tshwenyago. Ba bangwe ba bona ke Hanna, Eliya, Hiskia le Daniele. (1 Samuele 2:1-10; 1 Dikxoši 18:36, 37; 2 Dikxoši 19:15-19; Daniele 9:3-21) Re swanetše go latela mohlala wa bona. Le gona, ela hloko gore mantšu a Paulo a bontšha gore go na le mehuta e fapa-fapanego ya dithapelo. O boletše ka go leboga, ke gore thapelo yeo go yona re bontšhago tebogo ya rena bakeng sa seo Modimo a re direlago sona. Thapelo yeo e ka sepedišana le tumišo. Topo ke go kgopela ka boikokobetšo le ka go tšwa pelong. Le gona re ka dira dikgopelo bakeng sa selo se itšego ka go lebanya. (Luka 11:2, 3) Tatago rena wa legodimong o thabela go amogela dithapelo tša rena tšeo di dirwago ka tsela le ge e le efe go tše.
4. Ke ka baka la’ng re sa dutše re botša Jehofa dinyakwa tša rena gaešita le ge a di tseba?
4 Ba bangwe ba ka botšiša gore, ‘Na ga se therešo gore Jehofa o šetše a tseba dinyakwa tša rena ka moka?’ Ee, o a di tseba. (Mateo 6:8, 32) Bjale ke ka baka la’ng a sa dutše a nyaka gore re mmotše tšona dithapelong tša rena? Nagana ka mohlala wo: Mong wa lebenkele a ka holofetša bareki ba itšego mpho. Lega go le bjalo, e le gore ba hwetše mpho yeo, bareki ba swanetše go ya go mong wa lebenkele gomme ba e kgopele. Bao ba sa nyakego go dira boiteko bja go ya go yena ba tla ba ba bontšha gore ruri ga ba leboge mpho yeo. Ka mo go swanago, go se bolele dikgopelo tša rena ge re rapela e tla ba e le leswao la go hloka tebogo bakeng sa seo Jehofa a re neago sona. Jesu o itše: “Kgopelang gomme le tla fiwa.” (Johane 16:24) Ka tsela ye, re bontšha gore re ithekgile ka Modimo.
Re Swanetše go Rapela Modimo Bjang?
5. Ke ka baka la’ng re swanetše go rapela leineng la Jesu?
5 Jehofa ga a re nee melao e thata ya kamoo re ka rapelago ka gona. Lega go le bjalo, re swanetše go ithuta mokgwa o swanetšego wa go rapela Modimo, woo o hlalositšwego ka Beibeleng. Ka mohlala, Jesu o rutile balatedi ba gagwe gore: “Ge e ba le kgopela Tate selo le ge e le sefe, o tla le nea sona leineng la-ka.” (Johane 16:23) Ka gona, re swanetše go rapela leineng la Jesu, re hlompha boemo bja gagwe bjalo ka mokero o nnoši woo Modimo a o dirišago go šegofatša batho ka moka.
6. Na re swanetše go ema goba go dula fase ge re rapela?
6 Na re swanetše go rapela re eme goba re dutše fase? Beibele ga e bolele gore re swanetše go ema goba go dula gore dithapelo tša rena di kwewe. (1 Dikxoši 8:22; Nehemia 8:6; Mareka 11:25; Luka 22:41) Selo sa bohlokwa ke go rapela Modimo go tšwa pelong le ka boemo bjo bo swanetšego bja pelo.—Joele 2:12, 13.
7. (a) “Amene” e bolela’ng? (b) E dirišwa ka mo go swanetšego bjang dithapelong?
7 Go thwe’ng ka go diriša lentšu “amene”? Mangwalo a bontšha gore ye gantši ke tsela e swanetšego ya go phetha dithapelo tša rena, kudu-kudu ge re rapela phatlalatša. (Psalme 72:19; 89:52) Lentšu la Seheberu ʼa·menʹ le na le kgopolo ya motheo ya “ka kgonthe.” Cyclopedia ya McClintock le Strong e hlalosa gore bohlokwa bja gore “Amene” mafelelong a thapelo ke “go kgonthišetša mantšu ao a boletšwego le go dira boipiletšo bja gore a phethagatšwe.” Ka gona, ge motho yo a rapelago a phetha ka “Amene” e tšwago pelong, o bontšha kamoo a ikwago ka gona ka seo a fetšago go se bolela. Ge Mokriste yoo a rapelago legatong la phuthego a phetha ka lentšu le, bao ba theeditšego le bona ba ka re “Amene” ka dipelong tša bona goba ka go hlaboša e le go bontšha gore ba dumelelana le seo se sa tšwago go bolelwa.—1 Bakorinthe 14:16.
8. Dithapelo tša rena di ka swana bjang le tša Jakobo goba Aborahama, gona se se tla ba se bontšha’ng ka rena?
8 Go na le dinako tšeo ka tšona Modimo a ka re dumelelago go bontšha gore re tloga re kgomegile ka dilo tšeo re di rapelelago. Go ka nyakega gore re be bjalo ka Jakobo wa bogologolo yoo a ilego a lwa le morongwa bošego ka moka e le gore a hwetše tšhegofatšo. (Genesi 32:24-26) Goba maemo a mangwe a ka nyaka gore re be bjalo ka Aborahama yoo a ilego a lopa Jehofa leboelela legatong la Lota le batho le ge e le bafe ba botegago bao ba ka bego ba le kua Sodoma. (Genesi 18:22-33) Le rena ka mo go swanago re ka kgopela Jehofa gore a re nee dilo tšeo di lego bohlokwa go rena, re mo lopa motheong wa toka ya gagwe, botho bja gagwe bjo lerato le kgaugelo.
Ke Dilo Dife Tšeo re ka di Kgopelago?
9. Ke dilo dife tšeo re swanetšego go kgomega kudu ka tšona ge re rapela?
9 Gopola gore Paulo o itše: “Dilong tšohle tsebišang Modimo dikgopelo tša lena.” (Bafilipi 4:6) Ka gona, dithapelo tša motho ka noši di ka kgoma mo e ka bago karolo e nngwe le e nngwe ya bophelo. Lega go le bjalo, dilo tša pele tšeo re swanetšego go kgomega ka tšona dithapelong tša rena e swanetše go ba tšeo di sepedišanago le thato ya Jehofa. Daniele o beile mohlala o mobotse tabeng ye. Ge Baisiraele ba be ba otlwa ka baka la dibe tša bona, Daniele o ile a lopa Jehofa gore a ba gaugele ka gore: “O dirê è le xo itirêla wene Mong, Modimo wa-ka, [ka baka la] leina la xaxo.” (Daniele 9:15-19) Na dithapelo tša rena le tšona di bontšha gore go kgethagatšwa ga leina la Jehofa le go phethagatšwa ga thato ya gagwe ke dilo tša bohlokwa kudu go rena?
10. Re tseba bjang gore ke mo go swanetšego go rapelela dilo tša motho ka noši?
10 Lega go le bjalo, ke mo go swanetšego gore gape re kgopele dilo tšeo rena ka noši re di nyakago. Ka mohlala, go etša mopsalme, re ka kgopela kwešišo e tseneletšego kudu ya moya. Mopsalme o rapetše ka gore: “O nthlalefišê, ke latêlê melaô ya xaxo, ke e hlôkômêlê ka pelo ka moka.” (Psalme 119:33, 34; Bakolose 1:9, 10) Jesu o ile a ‘lopa le go kgopela Yo a ilego a kgona go mo phološa lehung.’ (Baheberu 5:7) Ka go dira bjalo, o bontšhitše gore ke mo go swanetšego go kgopela matla ge re lebeletšane le kotsi goba diteko. Ge a be a ruta barutiwa ba gagwe thapelo ya mohlala, Jesu o akareditše dilo tšeo batho ba tshwenyegago ka tšona, tše bjalo ka go lebalelwa dibe le go hwetša dijo tša letšatši le letšatši.
11. Thapelo e ka re thuša bjang gore re se ke ra ineela ditekong?
11 Thapelong yona yeo ya mohlala, Jesu o akareditše kgopelo e rego: “O se re tsenye molekong, eupša o re hlakodiše go yo kgopo.” (Mateo 6:9-13) Ka morago o ile a eletša ka gore: “Dulang le phakgame gomme le rapele le sa kgaotše, gore le se tsene molekong.” (Mateo 26:41) Thapelo ke ya bohlokwa ge re lebeletšane le diteko. Re ka lekega gore re hlokomologe melao ya motheo ya Beibele ge re le sekolong goba mošomong. Batho bao e sego Dihlatse ba ka re laletša gore re dire le bona mediro e belaetšago. Re ka kgopelwa gore re dire selo seo se hlomphollago melao ya motheo ya go loka. Ka dinako tše bjalo, re dira gabotse go latela keletšo ya Jesu ya gore re rapele—pele re lebeletšana le teko le nakong ya ge re lebeletšane le yona—re kgopela Modimo gore a re thuše gore re se wele tekong.
12. Ke dilo dife tše di bakago dipelaelo tšeo di ka re tutueletšago go rapela, gona ke’ng seo re ka se letelago go Jehofa?
12 Bahlanka ba bantši ba Modimo ba lebeletšana le dikgateletšego tše dintši le dipelaelo lehono. Sebaki se segolo sa dipelaelo tše ke bolwetši le kgateletšego ya maikwelo. Maemo a šoro ao re phelago go wona a dira gore bophelo bo tlale kgateletšego. Maemo a mabe a tša boiphedišo a dira gore bophelo bo be thata. Ruri go homotša kudu go tseba gore Jehofa o theetša bahlanka ba gagwe ge ba mo tsebiša dilo tše! Psalme 102:17 e bolela ka Jehofa gore: “Ó tlo phafoxêla dithapêlô tša dišuana; ’thapêlô tša bôná a ka se di nyatše.”
13. (a) Ke dilo dife tša motho ka noši tšeo e lego mo go swanetšego go rapela ka tšona? (b) Bolela mohlala wa thapelo e bjalo.
13 Ge e le gabotse, selo le ge e le sefe seo se kgomago tirelo ya rena go Jehofa goba tswalano ya rena le yena e ka ba se se swanetšego gore re rapele ka sona. (1 Johane 5:14) Ge e ba o swanetše go dira diphetho mabapi le lenyalo, mošomo goba go katološa bodiredi bja gago, ikwe o lokologile go botša Modimo ka dilo tše gomme o kgopele tlhahlo ya gagwe. Ka mohlala, kgarebe e nngwe kua Philippines e be e nyaka go tsenela tirelo ya nako e tletšego. Lega go le bjalo, e be e se na mošomo woo e bego e tla iphediša ka wona. E re: “Ka Mokibelo o mongwe ke ile ka rapela Jehofa gomme ka mmotša ka go lebanya gore ke nyaka go bula madibogo. Ka morago lona letšatšing leo ge ke be ke le modirong wa boboledi, ke ile ka sepedišetša ngwanenyana yo a lego mahlalagading puku. O ile a mpotša ke sa letela gore: ‘O swanetše o ye sekolong seo ke tsenago go sona ka Mošupologo mesong.’ Ke ile ka mmotšiša gore, ‘Ka baka la’ng?’ Ke moka o ile a hlalosa gore sekolong seo a tsenago go sona go be go e-na le sekgoba sa mošomo seo ba bego ba nyaka go se tlatša ka pela ka mo go ka kgonegago. Ke ile ka ya gomme ka thwalwa ka yona nako yeo. Dilo di ile tša direga ka lebelo.” Dihlatse tše dintši go dikologa lefase di bile le diphihlelo tše di swanago. Ka gona o se ke wa dika-dika go botša Modimo dikgopelo tša gago ka thapelo!
Go Thwe’ng ge e ba re Dirile Sebe?
14, 15. (a) Ke ka baka la’ng motho a se a swanela go phema go rapela le ge a dirile sebe? (b) Ka ntle le dithapelo tša motho ka noši, ke’ng seo gape se ka thušago motho go boela sekeng moyeng?
14 Thapelo e ka thuša bjang ge motho a dirile sebe? Batho ba bangwe bao ba dirilego sebe ba phema go rapela ka baka la dihlong. Lega go le bjalo, yeo ga se tsela e bohlale. Ka mohlala: A re re motho yo a sepelago ka maoto o timetše. O a tseba gore ge a ka kgopela thušo a ka hwetša tsela yeo a e nyakago. Eupša go thwe’ng ge e ba a sa kgopele thušo ka gobane a lewa ke dihlong tša gore o timetše? A ka tšea tsela e kotsi gomme a wela mathateng. Ka mo go swanago, motho yo a dirilego sebe gomme a e-na le dihlong tša go rapela Modimo a ka gobala le go feta. Go ipona molato ka baka la sebe ga se gwa swanela go re thibela go boledišana le Jehofa. Ge e le gabotse, Modimo o laletša bohle ba dirilego dibe tše dikgolo gore ba mo rapele. Moporofeta Jesaya o kgothaleditše badiradibe ba mehleng ya gagwe gore ba ipiletše go Jehofa “xobane ké wa tebalêlô e nntši.” (Jesaya 55:6, 7) Ke therešo gore go ka nyakega gore motho a ‘nolofatše sefahlego sa Jehofa’ ka gore a thome ka go ikokobetša ka pelong, a tlogele tsela ya gagwe ya bodiradibe gomme a sokologe e le ka kgonthe.—Psalme 119:58, bapiša le NW; Daniele 9:13.
15 Ge motho a dirile sebe, go na le lebaka le lengwe gape leo le dirago gore thapelo e be ya bohlokwa. Morutiwa Jakobo o bolela mabapi le motho yo a nyakago thušo ya moya gore: “A a bitše bagolo ba phuthego ba mo rapelele, . . . gomme Jehofa o tla mo tsoša.” (Jakobo 5:14, 15) Ee, motho o swanetše go ipolela dibe tša gagwe go Jehofa ka thapelo, eupša a ka kgopela le bagolo gore ba mo rapelele. Seo se tla mo thuša gore a boele sekeng moyeng.
Go Arabja ga Dithapelo
16, 17. (a) Jehofa o araba dithapelo bjang? (b) Ke diphihlelo dife tšeo di bontšhago gore modiro wa boboledi o sepedišana le thapelo?
16 Dithapelo di arabja bjang? Tše dingwe di ka arabja ka pela le ka tsela e lego molaleng. (2 Dikxoši 20:1-6) Tše dingwe di ka tšea nako go arabja e bile go ka ba thata go lemoga dikarabo tša tšona. Bjalo ka ge go bontšhitšwe seswantšhong sa Jesu sa mohlologadi yo a ilego a ya leboelela go moahlodi, go ka nyakega gore re rapele Modimo ka go se kgaotše. (Luka 18:1-8) Lega go le bjalo, re ka kgonthišega gore ge re rapela ka go dumelelana le thato ya Modimo, Jehofa a ka se ke a re botša gore: ‘Lesang go ntshwenya.’—Luka 11:5-9.
17 Batho ba Jehofa ba bile le diphihlelo tše dintši tša go arabja ga dithapelo tša bona. Se gantši se bonagetše bodireding bja rena bja phatlalatša. Ka mohlala, kua Philippines dikgaetšedi tše pedi tša Bakriste di be di aba dikgatišo tše di theilwego Beibeleng motseng o lego lekatana gona nageng yeo. Ge di nea mosadi yo mongwe pampišana, o ile a lla. Mosadi yoo o itše: “Bošegong bja go feta ke kgopetše Modimo gore a nthomele motho yo a tlago go nthuta Beibele, gomme ke nagana gore ye ke karabo ya thapelo ya-ka.” Kapejana ka morago ga moo, mosadi yoo o ile a thoma go ba gona dibokeng Holong ya Mmušo. Karolong e nngwe ya Borwa-bohlabela bja Asia, ngwanabo rena wa Mokriste o be a tšhaba go dira boboledi meagong ya bodulo yeo e hlapeditšwego kudu. Lega go le bjalo, o ile a rapela Jehofa, a ba le sebete gomme a tsena meagong yeo. O ile a kokota mojakong o mongwe gomme gwa bula kgarebe. Ge ngwanabo rena a hlalosa lebaka la ketelo ya gagwe, kgarebe yeo e ile ya thoma go lla. E itše ke kgale e nyaka Dihlatse tša Jehofa gomme e be e rapeletše thušo ya go di hwetša. Ka lethabo ngwanabo rena o ile a e thuša go hwetša phuthego ya kgaufsi ya Dihlatse tša Jehofa.
18. (a) Re swanetše go arabela bjang ge dithapelo tša rena di arabja? (b) Re ka kgonthišega ka eng ge e ba re diriša sebaka se sengwe le se sengwe go rapela?
18 Ruri thapelo ke tokišetšo e botse. Jehofa o ikemišeditše go theetša le go araba dithapelo tša rena. (Jesaya 30:18, 19) Lega go le bjalo, re swanetše go ba le temogo e le gore re bone kamoo Jehofa a arabago dithapelo tša rena ka gona. Ga se ka mehla di ka arabjago ka tsela yeo re e letetšego. Lega go le bjalo, ge re lemoga tlhahlo ya gagwe, ga se ra swanela go lebala go mo leboga le go mo tumiša. (1 Bathesalonika 5:18) Ka godimo ga moo, ka mehla gopola keletšo ya moapostola Paulo e rego: “Dilong tšohle tsebišang Modimo dikgopelo tša lena ka thapelo le ka topo gotee le ka go leboga.” Ee, diriša sebaka se sengwe le se sengwe go boledišana le Modimo. Ka tsela yeo, o tla tšwela pele o lemoga go nepagala ga seo Paulo a se boletšego mabapi le bao dithapelo tša bona di arabjago ge a re: “Khutšo ya Modimo ye e fetago kgopolo yohle e tla diša dipelo tša lena le matla a lena a monagano.”—Bafilipi 4:6, 7.
Na o ka Araba?
• Dithapelo tša rena e ka ba tša mohuta ofe?
• Re swanetše go rapela bjang?
• Ke dilo dife tšeo re ka di akaretšago dithapelong tša rena?
• Thapelo e kgatha tema efe ge motho a dirile sebe?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Diswantšho go letlakala 29]
Thapelo e tšwago pelong e re thuša gore re se ke ra ineela ditekong
[Diswantšho go letlakala 31]
Ka thapelo, re leboga Modimo, re mmotša mathata a rena e bile re dira dikgopelo