Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Oketša Lethabo le Seriti sa Letšatši la Gago la Lenyalo

Oketša Lethabo le Seriti sa Letšatši la Gago la Lenyalo

Oketša Lethabo le Seriti sa Letšatši la Gago la Lenyalo

GORDON, yo a nago le nywaga e ka bago 60 a le lenyalong o itše: “Letšatši la lenyalo la-ka e be e le le lengwe la matšatši a bohlokwa kudu le a lethabo bophelong bja-ka.” Ke’ng seo se dirago gore letšatši la lenyalo e be la bohlokwa gakaakaa go Bakriste ba therešo? Ke letšatši leo ka lona ba dirago keno e kgethwa go batho bao ba ba ratago kudu—balekane ba bona le Jehofa Modimo. (Mateo 22:37; Baefeso 5:22-29) Ee, baratani bao ba naganago go nyalana ba nyaka go thabela letšatši la bona la lenyalo, eupša gape ba nyaka go hlompha Mothomi wa lenyalo.—Genesi 2:18-24; Mateo 19:5, 6.

Monyadi a ka oketša bjang seriti sa tiragalo ye e thabišago? Monyadiwa a ka dira’ng e le gore a bontšhe tlhompho go monna wa gagwe le go Jehofa? Bao ba laleditšwego ba ka tlaleletša bjang lethabong la letšatši la lenyalo? Go ahla-ahla e mengwe ya melao ya motheo ya Beibele go tla re thuša go araba dipotšišo tšeo gomme go diriša melao yeo ya motheo go tla fokotša mathata a ka bago gona ao a ka fokotšago seriti sa tiragalo ye e kgethegilego.

Ke Mang yo a Ikarabelago?

Dinageng tše dintši, modiredi wa Dihlatse tša Jehofa a ka swara tirelo ya lenyalo ka molao. Gaešita le mafelong ao mogato wo wa molao o swanetšego go dirwa ke mohlankedi wa setšhaba, banyalani ba ka nyaka go beelwa polelo e theilwego Beibeleng. Polelong e bjalo, monyadi o kgopelwa gore a naganišiše ka boikarabelo bjo a bo neilwego ke Modimo bja go ba hlogo ya lapa. (1 Bakorinthe 11:3) Ka baka leo, monyadi o ikarabela kudu ka seo se diregago monyanyeng wa lenyalo. Ke therešo gore ditokišetšo tša tirelo ya lenyalo goba pokano le ge e le efe yeo e ka latelago gantši di dirwa nako e sa le gona. Ke ka baka la’ng se se ka baka mathata?

Lebaka le lengwe ke gore ba leloko ka mahlakoreng ka bobedi ba ka nyaka go ba le tutuetšo e matla dithulaganyong tša lenyalo. Rodolfo, yoo a nyadišitšego baratani ba bantši o re: “Ka dinako tše dingwe monyadi o ba ka tlase ga kgateletšo e kgolo go tšwa go ba leloko, kudu-kudu ge e ba ba thuša go lefelela ditshenyagalelo tša lenyalo. Ba ka rata go laola gore go dirwe eng tirelong ya lenyalo le monyanyeng wa lenyalo. Se se ka fokodiša boikarabelo bja monyadi bja Mangwalo bja go ikarabela ka tiragalo ye.”

Max, yo a nago le nywaga ya ka godimo ga e 35 a nyadiša o re: “Ke hlokometše gore gantši monyadiwa o ba le mokgwa wa go etelela pele go direng diphetho tša gore ke eng seo se tlago go dirwa tirelong ya lenyalo le monyanyeng wa lenyalo, mola monyadi a sa newe sebaka sa go tšweletša pono ya gagwe.” David, yoo le yena a ilego a swara manyalo a mantši o hlalosa gore: “Banyadi ba ka ba ba sa tlwaela go etelela pele gomme ka tlwaelo ga ba tšee karolo ka mo go kgotsofatšago ditokišetšong tša lenyalo.” Monyadi a ka rwala bjang boikarabelo bja gagwe ka katlego?

Go Boledišana go Oketša Lethabo

E le gore monyadi a rwale boikarabelo bja ditokišetšo tša lenyalo ka katlego, o swanetše go boledišana le ba bangwe gabotse. Beibele e bolela ka go lebanya gore: “Maanô a padile, xò se keletšanô; a tlo kxônêxa xe baeletši ba ka ata.” (Diema 15:22) Lega go le bjalo, go ferekana mo gontši go ka phengwa ge e ba sa pele monyadi a boledišana ka ditokišetšo tša lenyalo le monyadiwa, ditho tša lapa le ba bangwe bao ba ka mo neago keletšo e kwagalago e theilwego Beibeleng.

Ka kgonthe, ke ga bohlokwa gore bao ba beeletšanego ba thome ka go boledišana bona seng ka dithulaganyo tša lenyalo le dilo tšeo go nago le kgonagalo ya gore di ka direga. Ka baka la’ng? Theetša seo se boletšwego ke Ivan le mosadi wa gagwe e lego Delwyn, bao ba tšwago ditšong le ditlogong tše di sa swanego. Ge a gopola dithulaganyo tša lenyalo la bona, Ivan o re: “Ke be ke dirile phetho ya seo ke bego ke nyaka gore se dirwe tirelong ya lenyalo la-ka, go akaretša le monyanya wa lenyalo woo go wona bagwera ba-ka ka moka ba bego ba tla ba gona, go e-na le khekhe ya lenyalo gomme monyadiwa wa-ka a apere lešira le lešweu. Ka lehlakoreng le lengwe, Delwyn o be a nyaka monyanya o monyenyane woo go ona go se nago khekhe ya lenyalo. O be a bile a nagana go se apare lešira.”

Baratani ba ba ile ba rarolla bjang go fapana mo ga dikgopolo? Ka go boledišana ka botho le ka go tšwa pelong. (Diema 12:18) Ivan o oketša ka gore: “Re ile ra bala dihlogo tše di theilwego Beibeleng tšeo di bolelago ka manyalo, go etša tšeo di lego ka go Morokami wa October 15, 1984 le November 1, 1984 (April 15, 1984 ka Seisemane). * Dihlogo tšeo di ile tša re thuša go ba le pono ya Modimo ka tiragalo ye. Re ile ra swanela ke go gafa dilo tše itšego tšeo re bego re di rata ka baka la ditlogo tša rena tšeo di sa swanego. Re ile ra fetoša boemo bja rena bja kgopolo.”

Aret le Penny le bona ba latetše mokgwa o swanago. Mabapi le letšatši la lenyalo la bona, Aret o re: “Nna le Penny re ile ra boledišana ka dilo tše sa swanego tšeo re bego re rata go di dira letšatšing la lenyalo gomme re ile ra kgona go fihlelela tumelelano. Re ile ra rapelela gore Jehofa a šegofatše letšatši leo. Le gona ke ile ka tsoma keletšo ya batswadi ba rena le banyalani ba bangwe bao ba godilego tsebong ka phuthegong. Ditšhišinyo tša bona di ile tša thuša kudu. Ka baka leo, monyanya wa rena wa lenyalo o ile wa atlega.”

Go Boloka Seriti ka Moaparo le go Itokiša

Go a kwešišega gore monyadi le monyadiwa ba nyake go apara gabotse ka letšatši la lenyalo la bona. (Psalme 45:8-15) Ba ka fetša nako, matla le tšhelete ba tsoma diaparo tše di swanelegago. Ke melao efe ya motheo ya Beibele yeo e ka ba thušago go kgetha diaparo tše di nago le seriti le tše di kgahlišago?

Nagana ka seo monyadiwa a se aparago letšatšing leo. Gaešita le ge mekgwa ya go apara e fapana go ya ka batho le dinaga, keletšo ya Beibele e šoma gohle. Basadi ba swanetše go “[ikgabiša] ka moaparo o rulagantšwego gabotse, ka go se solege le ka go hlaphogelwa ga monagano.” Se se šoma go basadi ba Bakriste ka dinako tšohle, gomme se šoma e le ruri letšatšing la lenyalo. Taba ke gore ga go nyakege “kobo ya theko e kgolo” e le gore letšatši la lenyalo e be le thabišago. (1 Timotheo 2:9; 1 Petro 3:3, 4) Keletšo ye e kgotsofatša gakaakang ge e dirišwa!

David, yo go boletšwego ka yena pejana, o hlalosa gore: “Banyalani ba bantši ba katanela go latela melao ya motheo ya Beibele, gomme ba swanetše go retwa. Lega go le bjalo, go bile le dinako tšeo ka tšona diaparo tša ngwetši le bafelegetši ba gagwe di bego di se na seriti, e le tše dikopana e bile di bontšha tša ka gare.” Sebokeng seo a se swarago le monyadi le monyadiwa pele ba nyalana, mogolo yo mongwe wa Mokriste yo a godilego ka tsebo o ba thuša go ba le pono ya moya. Bjang? Ka go ba botšiša ge e ba diaparo tšeo ba naganago go di apara e le tše di nago le seriti ka mo go lekanego gore ba ka ya ka tšona sebokeng sa Bokriste. Ke therešo gore diaparo tšeo di ka fapana le tšeo di aparwago ka mehla ge go iwa dibokeng gomme diaparo tša lenyalo di ka bonagatša motlwae wa lefelong leo, eupša tekanyo ya go se solege ga tšona e swanetše go dumelelana le ditekanyetšo tše di nago le seriti tša Bokriste. Gaešita le ge ba bangwe lefaseng ba ka lebelela ditekanyetšo tša boitshwaro tša Beibele e le tše di tletšego dithibelo, Bakriste ba therešo ba kgotsofalela go ganetša maiteko a lefase a go ba dira gore ba sepedišane le lona.—Baroma 12:2; 1 Petro 4:4.

Penny o re: “Go e na le go lebelela diaparo goba monyanya wa lenyalo e le dilo tša bohlokwa kudu, nna le Aret re ile ra tsepamiša megopolo tirelong ya lenyalo, e lego karolo ya moya ya letšatši leo. E be e le yona karolo ya bohlokwa kudu ya letšatši. Dilo tše di kgethegilego tšeo ke di gopolago ga se diaparo tšeo ke bego ke di apere goba dijo tšeo ke di jelego, eupša ke batho bao ke feditšego letšatši leo le bona le lethabo leo ke bilego le lona ge ke nyalana le monna yo ke mo ratago.” Baratani ba Bakriste ba dira gabotse go dula ba nagana ka dilo tše bjalo ge ba lokišetša lenyalo la bona.

Holo ya Mmušo—Lefelo le le Nago le Seriti

Baratani ba bantši ba Bakriste ba kganyoga gore tirelo ya lenyalo la bona e swarelwe Holong ya Mmušo ge e ba e le gona. Ke ka baka la’ng ba kganyoga se? Banyalani ba bangwe ba hlalositše mabaka a bona ka gore: “Re ile ra lemoga gore lenyalo ke tokišetšo ya Jehofa e kgethwa. Go nyalana Holong ya Mmušo, e lego lefelo la rena la borapedi, go ile gwa thuša go gatiša ka megopolong ya rena di tloga fase gore go bohlokwa gore Jehofa e be karolo ya lenyalo la rena. Mohola o mongwe wa go swarela tirelo ya lenyalo Holong ya Mmušo e sego lefelong le lengwe e bile gore se se bontšhitše ba leloko ba sa dumelego bao ba bilego gona kamoo go rapela Jehofa e lego selo sa bohlokwa go rena.”

Ge e ba bagolo ba phuthego bao ba ikarabelago ka Holo ya Mmušo ba dumela gore lenyalo le swarelwe go yona, bao ba nyalanago ba swanetše go ba tsebiša e sa le pele ka ditokišetšo tšeo ba nyakago go di dira. Tsela e nngwe yeo ka yona monyadi le monyadiwa ba ka hlomphago bao ba laleditšwego lenyalong ke ka go katanela go fihla ka nako yeo ba rulagantšego go fihla ka yona. Le gona ba tla nyaka go kgonthišetša gore dilo tšohle di dirwa ka tsela e nago le seriti. * (1 Bakorinthe 14:40) Ka go rialo ba tla phema mekgwa e feteletšego yeo e tletšego manyalong a mantši a lefase.—1 Johane 2:15, 16.

Bao ba tlago monyanyeng le bona ba ka bontšha gore ba na le pono ya Jehofa ka lenyalo. Ka mohlala, ba ka se ke ba letela gore monyanya woo o phale menyanya e mengwe ya Bakriste yeo e fetilego, bjalo ka ge eka go na le phadišano ya gore ke monyanya wa mang woo e lego o mobotse go e phala ka moka. Le gona Bakriste bao ba godilego tsebong ba lemoga gore go ba Holong ya Mmušo bakeng sa polelo e theilwego Beibeleng ke gabohlokwa kudu le mo go holago go feta go ya monyanyeng wa lenyalo goba pokanong yeo e ka latelago. Ge e ba maemo goba nako e tla dumelela Mokriste go ba gona feela karolong e tee go tše tše pedi, go ka ba kaone kudu go ya Holong ya Mmušo. Mogolo yo a bitšwago William o re: “Ge e ba baeng ba sa be gona Holong ya Mmušo ntle le lebaka eupša ba e-ba gona monyanyeng wa lenyalo, se se bontšha gore ga ba leboge go kgethega ga tiragalo ye. Gaešita le ge re sa laletšwa monyanyeng, re ka thekga monyadi le monyadiwa gomme ra nea bohlatse bjo bobotse go ba leloko bao ba sa dumelego bao ba tlilego monyanyeng ka go ba gona Holong ya Mmušo.”

Lethabo Leo le Swarelelago ka Morago ga Letšatši la Lenyalo

Lefase la tša kgwebo le fetošitše monyanya gore e be kgwebo e kgolo. Go ya ka mothopo o mongwe, monyanya o tlwaelegilego kua United States “o bitša R145 000 goba seripa-gare sa mogolo [wa ngwaga ka moka] wa lapa la Amerika.” Ka baka la tsebišo ya bofora ya bagwebi, banyalani ba bantši ba bafsa goba malapa a bona ba ikimetša ka dikoloto tše dikgolo bakeng sa letšatši leo le tee, e lego dikoloto tšeo go ba tšeago nywaga e mentši go di lefelela. Na yeo ke tsela e bohlale ya gore motho a thome lenyalo la gagwe? Bao ba sa tsebego melao ya motheo ya Beibele goba bao ba se nago taba le yona ba ka kgetha tsela yeo e feteletšego, eupša go Bakriste ba therešo ruri boemo ke bjo bo fapanego!

Ka go boloka monyanya wa bona e le o monyenyane le woo ba ka kgonago go o lefelela le ka go tsepamiša megopolo karolong ya moya ya tiragalo yeo, banyalani ba bantši ba Bakriste ba kgonne go diriša nako ya bona le dilo tša bona tša bohlokwa go dumelelana le boineelo bja bona go Modimo. (Mateo 6:33) Nagana ka mohlala wa Lloyd le Alexandra, bao ba ilego ba tšwela pele ba le tirelong ya nako e tletšego ka nywaga e 17 ga e sa le mola ba nyalane. Lloyd o hlalosa gore: “Ba bangwe ba ka ba ba ile ba lebelela monyanya wa rena e le o monyenyane eupša nna le Alexandra re be re kgotsofetše. Re ile ra nagana gore letšatši la lenyalo la rena ga se la swanela go ba morwalo o boima wa tša ditšhelete, eupša e swanetše go ba monyanya wa go thabela tokišetšo ya Jehofa ya go tlišetša batho ba babedi lethabo le legolo.”

Alexandra o oketša ka gore: “Ke be ke le tirelong ya nako e tletšego pele re nyalana gomme ke be ke sa ikemišetša go tlogela tokelo ye e le feela gore ke be le monyanya o mogolo. Letšatši la lenyalo la rena le be le tloga le kgethegile. Lega go le bjalo, e be e upša e le letšatši la mathomo la bophelo bja rena re le gotee. Re ile ra diriša keletšo ya gore re pheme go tshwenyega kudu ka mogato wa go tsena lenyalong gomme re tsome tlhahlo ya Jehofa bophelong bja rena bja go ba lenyalong. Ruri seo se re tlišeditše tšhegofatšo ya Jehofa.” *

Ee, letšatši la lenyalo la lena ke tiragalo e kgethegilego. Tsela yeo le itshwarago ka yona letšatšing leo e ka ba mohlala wa kamoo le tlago go phela ka gona lenyalong la lena nywageng e mentši e tlago go latela. Ka gona, ithekgeng ka tlhahlo ya Jehofa. (Diema 3:5, 6) Bolokang karolo ya moya ya letšatši e le yona ya bohlokwa ka menaganong ya lena. Thekganang boikarabelong bjoo le bo neilwego ke Modimo. Ka go rialo le ka thea motheo o tiilego bakeng sa lenyalo la lena, gomme le tla ba le lethabo leo le swarelelago nako e telele ka morago ga letšatši la lenyalo ka baka la tšhegofatšo ya Jehofa.—Diema 18:22.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 11 Taba e oketšegilego e tšweletše ka go Phafoga! ya February 8, 2002, yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.

^ ser. 20 Ge e ba banyalani ba rulaganya gore go tšewe diswantšho goba bidio ya tirelo ya Holong ya Mmušo, ba swanetše go kgonthišetša e sa le pele gore ga go dirwe selo seo se dirago gore monyanya wa lenyalo o se be le seriti.

^ ser. 25 Bona letlakala 26 la puku ya Sephiri sa Lethabo la Lapa, yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.

[Seswantšho go letlakala 29]

Bao ba nyalanago ba swanetše go boledišana ka bolokologi eupša e le ka tlhompho ge ba dutše ba lokišetša lenyalo la bona

[Seswantšho go letlakala 31]

Bolokang karolo ya moya ya letšatši la lena e le ya bohlokwa kudu ka megopolong ya lena